Sicer pa se na zbornici dnevno vrstijo pogajanja o tržnem redu za mleko in meso. Že ta četrtek naj bi se po Vriskovih besedah sestali s slovenskimi mlekarnami. "Z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Francem Butom sva se že dogovorila, da bi, v kolikor bodo pogajanja neuspešna, tržni red za mleko in mlečne izdelke stopil v veljavo nekoliko kasneje in ne z novim letom, kakor je predvideno" je povedal Vrisk in dodal, da nikakor ne morejo dopustiti, da bi odkupna cena mleka padala. Odkupna cena bi se morala povečati za štiri tolarje, da bi kmet sploh pokril stroške pridelave. Tudi pri mesu bodo še naprej vztrajali, da se meje za meso zapro. "Mislim, da je nerazumljivo, da meso še vedno uvažamo po nizkih cenah, s tem povečujemo možnost okužbe z boleznijo BSE, hkrati pa zmanjšujemo zaupanje potrošnikov tudi v slovensko meso," je poudaril Vrisk in dodal, da se že pogovarjajo o tržnem redu za pšenico, zavzemajo pa se tudi za vzpostavitev tržnega reda pri prašičereji.
Za Kmetijsko zbornico uspešno leto
Največji letošnji dosežek Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je po oceni njenega predsednika Petra Vriska prispevek k sprejemu interventnega zakona o odpravi posledic suše, ki je hudo prizadela slovensko kmetijstvo. V zbornici so med drugim sprejeli sklep o višini in načinu zbiranja zborničnega prispevka za leto 2000 in 2001, ki ga mora potrditi še vlada. Pri omenjenem sklepu ne gre za zviševanje zborničnega prispevka, ki ostaja enak kot je zapisano v zakonu o zbornici, temveč bo z njim zbornica lahko začela postopke za zbiranje omenjenega prispevka. Pripravljajo pa tudi novo sistematizacijo in organizacijo delovnih mest in sistem nagrajevanja za približno 800 zaposlenih v zbornici. Finančni program in program dela pa naj bi zbornica sprejela šele takrat, ko bo pripravljen državni proračun za prihodnje leto - v zbornici računajo, da naj bi se to zgodilo marca prihodnje leto.