Bagdad krivi doslej veljavne sankcije za humanitarno katastrofo, ki je po besedah Sadama Huseina, zahtevala več od milijona žrtev. Britanija in ZDA pa seveda krivita Sadamov režim. V zadnjih štirih letih so sicer sankcije omilili z dogovorom "nafta za hrano", ki omogoča Iraku, da prodaja nafto in kupuje hrano in zdravila. Washington in London vztrajata, da ni mogoče sankcij ukiniti, dokler se Irak ne pokori resolucijam sprejetih po Zalivski vojni in omogoči inšpektorjem ZN nadzor pri uničenju iraškega orožja za množično ubijanje.
Iraška delegacija se bo prihodnji teden sestala z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom na pogovorih, ki naj bi premaknili sankcije z mrtve točke. Visok iraški predstavnik je včeraj kritiziral ZN, ker niso bile sposobne prekiniti nedavnih ameriško-britanskih napadov na Bagdad. Predstavnik vladajoče stranke Baath pa je obtožil ZDA, da onemogočajo odločnejšo akcijo v varnostnem svetu ZN. V petkovem ameriško-britanskem letalskem napadu, sta po iraških podatkih umrla dva civilista, dvajset pa jih je bilo ranjenih. Največja svetovna muslimanska organizacija, Organizacija islamske konference, je napad obsodila kot kršenje mednarodnih zakonov. Podobno se je odzvalo še nekaj arabskih držav. Francija, ki je v začetku pomagala pri vzpostavitvi območja prepovedi letenja, je izjavila, da ni bilo pravne osnove za zadnje zračne napade.
Irak pa je že izjavil, da bo v prihodnje v primeru napada odgovoril z orožjem, ne le proti letalom, ampak tudi proti Kuvajtu in Savdski Arabiji, kjer so letališča teh letal. Iraški voditelji v medijih ostro napadajo omenjeni državi, češ da sta zaveznici v ameriško-britanski navezi. "Vsi Arabci, ne le Iračani, naj zavihtijo meč 195144ihada (Svete vojne) nad vratovi vladajočih v Kuvajtu, ker so tokrat šli predaleč!", piše v enem takih pozivov.
