Kot je v pismu in v Evropskem parlamentu razložil Bavčar, slovenski delavci po vstopu v unijo ne bodo ogrožali delovnih mest državljanov petnajsterice. Slovenija namreč šteje le dva milijona prebivalcev, cena delovne sile je neprimerljivo višja od cene delovne sile v večini ostalih kandidatk, velikost bruto domačega proizvoda na prebivalca dosega raven nekaterih članic unije, stopnja brezposelnosti je razmeroma nizka, poleg tega je nizka tudi mobilnost slovenske delovne sile. Slovenija sicer razume politično občutljivost vprašanja, ki se navezuje na podporo procesu širitve v posameznih članicah, vendar opozarja na svojo specifičnost v tem pogledu, je dejal Bavčar.
Verheugen, glavni oblikovalec predloga, po katerem bi lahko sedanje članice unije dostop do svojega trga delovne sile za prihodnje nove članice omejevale tudi do sedem let, je za slovensko stališče izrazil razumevanje, vendar opozoril, da prav možnost prehodnih omejitev preprečuje blokado procesa pristopnih pogajanj, do katere bi zaradi občutljivosti vprašanja v nekaterih članicah sicer lahko prišlo. Sicer pa je predlog Evropske komisije, do katerega naj bi petnajsterica skupno stališče zavzela sredi maja, precej fleksibilen, je na zasedanju skupnega parlamentarnega odbora EU in Slovenije opozoril komisar.
Nasploh so bili udeleženci današnjega šestega zasedanja skupnega parlamentarnega odbora glede napredka na pristopnih pogajanjih zadovoljni. Da pogajanja s Slovenijo - po številu zaprtih poglavij je skupaj s Ciprom in Estonijo država na vrhu lestvice - gladko tečejo, se je v nagovoru poslancem strinjal evropski komisar za širitev Guenter Verheugen, mnenje je delil tudi glavni pogajalec za Slovenijo Jaime Garcia Lombardero. Slednji je ocenil, da bo Slovenija, "ena najbolj naprednih kandidatk", pogajanja verjetno res lahko končala v teku leta 2002, tako kot za najbolj pripravljene predvideva unijina širitvena strategija, medtem ko je šef slovenske pogajalske ekipe Janez Potočnik izrazil upanje, da se bo to zgodilo najkasneje v prvi polovici omenjenega leta.
Svet Banke Slovenije pa je medtem izdal resno opozorilo o gospodarskih in denarnih gibanjih v Sloveniji. Problematične so rast cen monopolnih ponudnikov, pospešena rast plač ter intenzivno kratkoročno kreditiranje, saj lahko takšna gibanja po mnenju članov Sveta ogrozijo inflacijski cilj, ki si ga je zastavila vlada za letošnje leto.
Po besedah predstavnika Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, Franca Križaniča, ima Slovenija nadpovprečno inflacijo za evropske razmere, kar pomeni, da ne izpolnjujemo maastrichtskih kriterijev in zato nismo "zreli" za vstop v EU.