Kreft je poudaril, da je socialno odgovoren kapital tudi odgovor na napačno zastavljeno dilemo, ali je za Slovenijo boljši domači ali tuji kapital. Kandidat ZLSD je še ocenil, da vlada sicer želi slediti viziji socialno odgovornega kapitala, vendar je od nje še vedno precej oddaljena. Slovenska politika je namreč po oceni predsedniškega kandidata ZLSD pod pritiskom javnega mnenja ujeta v omenjeno dilemo, čeprav je tuji kapital v Sloveniji dejstvo.
Ker mora predsednik republike po Kreftovih besedah znati prisluhniti ljudem z izkušnjami in vizijo, je na novinarsko konferenco povabil tudi v.d. direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Nevena Boraka ter direktorja Ekonomskega instituta pri ljubljanski pravni fakulteti Francija Križaniča.
Borak je povedal, da je Slovenija z odločitvijo, da se vključi v EU, pristala na prost pretok delovne sile, blaga in kapitala. Opozoril je, da se v zadnjem času več ne postavlja vprašanje, ali se država vpleta v gospodarstvo, ampak ali se dogaja obratno. V razpravi o nacionalnem interesu je bil del politične elite obtožen za izdajo nacionalnih interesov, ker naj bi v lastninjenje državnih podjetij vključila tudi tuji kapital. Vendar pa je to z vključevanjem v EU medarodna obveznost Slovenije, je poudaril Borak in ob tem navedel tudi podatke o majhnem deležu tujih investicij v Sloveniji. Po mnenju prvega človeka ATVP mora država veliko pozornost posvečati vlaganju v znanje, saj je v razmerah, ko bo profitni interes vse bolj prevladoval, potrebno imeti visoko izobraženo delovno silo.
Franci Križanič je menil, da bi morala država spodbujati nastanek regionalnih podjetniških centrov, ki bi bili nosilci gospodarskega razvoja. Poudaril je pomen visoko izobražene in dobro plačane delovne sile, tudi z davčnimi olajšavami pa je potrebno spodbujati tuja podjetja, ki zaposlujejo takšne delavce in so usmerjena v izvoz. Pomemben element je tudi razpršeno lastništvo v podjetjih.
Po Kreftovem mnenju višina kupnine ne more biti edini kriterij pri prodaji podjetij v državni lasti. Upoštevati je namreč potrebno tudi socialne razsežnosti tega vprašanja. Glede prodaje bank Kreft meni, da mora država v njih ohraniti nadzorni in ne večinski delež, medtem ko je veliko večja previdnost potrebna pri sistemih, kot so Slovenske železnice.
