Minister Peterle je v Zagreb prispel že sinoči iz Sochauxa in se je danes dopoldne v Zagrebu pred začetkom vrha že udeležil izrednega zasedanja Jadransko-Jonske pobude, na katerem so v članstvo pobude sprejeli ZRJ. Udeleženci vrha bodo po otvoritvenih govorih predsedujočih zasedanja, francoskega in hrvaškega predsednika Jacquesa Chiraca in Stipeta Mesića ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sprejeli sklepno deklaracijo, ki jo bo podprla tudi Slovenija. V osnutku resolucije je unija potrdila, da je za pet omenjenih držav iz JV Evrope odprta pot za približevanje EU v okviru procesa stabilizacije in pridruževanja. EU pa je tudi izrazila zadovoljstvo nad prvim napredkom pri reševanju vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ in zainteresirane strani spodbudila k nadaljevanju v tej smeri. Pozdravila je tudi hitro vzpostavitev diplomatskih odnosov med državami na območju, ki teh odnosov še niso vzpostavile.
Vrh je unija na pobudo francoskega predsednika Jacquesa Chiraca pripravila v želji po pospešitvi stabilizacije in gospodarske prenove. Unija želi z vrhom tudi poudariti pomen območja za petnajsterico in poslati jasen signal državam z območja, da imajo odprto pot v unijo, pod pogojem, da bodo nadaljevale politične in gospodarske reforme, razvijale regionalno sodelovanje in spoštovale demokratične standarde in mednarodne obveze. Ob robu vrhunskega zasedanja bo unija z Makedonijo kot s prvo državo z območja sklenila pogajanja o novem tipu pridružitvenega sporazuma, to je o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju, medtem ko se bo s Hrvaško kot z drugo državo z območja o sporazumu začela pogajati. Po mnenju Hrvaške naj bi bila ta pogajanja končana v šestih mesecih, zunanji minister Tonino Picula pa je izrazil pričakovanje, da bo Hrvaška v unijo sprejeta v prihodnjih desetih letih. Možnost za takšne pogodbene odnose z unijo naj bi dobile tudi ZRJ, BiH in Albanija.
Potem ko vse do včeraj še ni bila znana sestava jugoslovanske delegacije, je v Zagreb danes tik pred začetkom vrha prišel jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, že včeraj zunanji minister Goran Svilanović, pa tudi črnogorski predsednik Milo Djukanović, ki pa bo tako kot ostali udeleženci vrha imel pravico do sedemminutnega govora, in črnogorski zunanji minister Branko Lukovac. Svilanović se je po prihodu v Zagreb včeraj za zaprtimi vrati že sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo.
Vrha se udeležujejo tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi, evropski komisar za zunanje zadeve Christopher Patten, visoki predstavnik unije za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana, koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritsch ter civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner.
Zaradi zagrebškega vrha EU in držav zahodnega Balkana in prihoda jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice bodo danes v Zagrebu pripravili več demonstracij. Štab za ohranitev dostojanstva, predstavniki združenja vojnih veteranov in invalidov, Hrvaškega opozicijskega sveta, v katerem so zbrane desničarske in krščanske stranke, Hrvaško viktimološko društvo in Hrvaška akademska skupnost so za danes zjutraj napovedali demonstracije na Mažuraničevem trgu in Trgu maršala Tita v bližini hotela Intercontinental, kjer bo potekal vrh.
Vse dostope do hotela stražijo močne policijske sile, vključno s protiterorističnimi enotami. Hotel je ograjen s posebno železno ograjo, vse ulice, ki vodijo mimo hotela, pa so zaprte za promet. Po ocenah policije naj bi se zbralo približno 10.000 protestnikov, zaradi česar so število policistov, ki bodo zagotavljali varnost na vrhu, povečali s 1.200 na 5.000. Hrvaško združenje sindikatov (HUS) bo popoldne v središču Zagreba pripravilo protest, s katerim želijo mednarodno skupnost opozoriti na težak položaj delavcev.
Demonstracije bo pripravila tudi Unija skupnosti Albancev. Zbrali se bodo pred zgradbo hrvaške Vlade na Markovem trgu, mednarodno skupnost pa želijo opozoriti na potrebo po rešitvi statusa Kosova.
Kot je sinoči za hrvaško televizijo povedal hrvaški predsednik Stipe Mesić, Koštunica na vrh ne prihaja na povabilo Zagreba, ampak na povabilo EU. Zato Mesić meni, da ni potrebno vztrajati pri tem, da se mora jugoslovanski predsednik opravičiti za jugoslovansko agresijo na Hrvaško.
Beograjski radio B92 pa je včeraj v posebni oddaji o tem, ali bi se moral predsednik ZRJ opravičiti hrvaškemu narodu zaradi zločinov med vojno 1991–
