Začetek zbiranja podpisov, večina sindikalnih central nasprotuje referendumu

Po besedah Delavske koalicije bo po reformi treba delati dlje, referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove bo daljše, realna vrednost pokojnin pa nižja. Hkrati jo vidijo kot nepravično, ker ne zvišuje prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje, ki velja za delodajalce. Zanje še vedno ostaja v višini 8,85 odstotka, za delavce pa v višini 15,50 odstotka. Podpise bodo zbirali do 11. novembra.

Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti medtem opozarja, da nasprotniki reforme niso pokazali konkretnih izračunov. Zato trditev, da bodo pokojnine nižje, ne drži. S kombinacijo odmernega odstotka in referenčnega obdobja bodo pokojnine v povprečju namreč odmerjene višje za šest do 14 odstotkov, pri čemer bodo največ pridobili tisti z najnižjimi dohodki.

Prav tako po njihovih navedbah ne drži trditev, da bomo vsi delali dlje ali celo do 67. leta. Osnovno vodilo pri reformi je namreč upokojitev po 40 letih dela, vendar ne pred 62. letom, so pojasnili.

Spomnimo, Delavska koalicija je pred začetkom zbiranja podpisov svarila tudi pred ustrahovanjem članov. Tak naj bi bil tudi primer pooblaščenca Sindikata poštnih delavcev Saše Gržiniča, ki je zaradi zbiranja podpisov prejel opomin pred odpovedjo. Na Pošti Slovenije mu očitajo, da je zbiral podpise za referendum o pokojninski reformi in s tem motil delovni proces. Od politike pričakujejo, da bodo na odgovornost poklicali tudi vodstvo Pošte Slovenije.

Kot so še poudarili na ministrstvu, reformo podpira šest od sedmih reprezentativnih sindikalnih central, predstavniki delodajalcev v Ekonomsko-socialnem svetu, Zveza društev upokojencev Slovenije in Sindikat upokojencev Slovenije. Prav tako se z njo strinjajo Mladinski svet Slovenije, Dijaška organizacija Slovenije in vodstvo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Šest reprezentativnih sindikalnih central ne podpira morebitnega referenduma o pokojninski reformi. O njej je bil dosežen širok družbeni konsenz, reforma, ki bi jo pripravljali v naslednjih letih, pa zaradi dogajanja v Evropi in svetu ne bi prinesla toliko pozitivnih sprememb, prav za najbolj ranljive, so dejali na današnji novinarski konferenci.

Kot ključni dosežek reforme vidijo to, da zahtevana delovna doba ostaja 40 let. Minimalna upokojitvena starost pa bo ob uveljavljanju osebnih okoliščin za ženske znašala 57 let in za moške 58 let kot že danes.

"Reforma z zdajšnjo vsebino je dobra odločitev," meni predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. "Treba je pogledati celotno sliko, ne pa vleči iz nje samo podrobnosti," je pozval. Podobnega mnenja je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Cel paket ukrepov je po njegovem prepričanju "dober paket".

"Če reforma pade, bodo najbolj kratko potegnili tisti z najnižjimi plačami in tisti z najnižjimi pokojninami," je posvaril predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber.

Če bo reforma na referendumu zavrnjena, tako denimo ne bo dviga invalidskih prejemkov, vdovskih in družinskih pokojnin, ki je predviden že z letom 2026, so opozorili. Prav tako bi odmera za izračun pokojninske osnove ostala pri 63,5 odstotka, in se ne bi po prehodnih obdobjih dvignila na 70 odstotkov.

Poleg tega ne bi bilo omogočeno povečanje odmernega odstotka za tri odstotne točke za vsako leto dela nad 40 let za tiste, ki še nimajo starostnega pogoja za upokojitev. Še naprej bi veljala omejitev pri uveljavljanju višjega odmernega odstotka za tiste, ki imajo več kot tri otroke. Zimskega dodatka za upokojence pa ne bi bilo.

Tisti, ki so začeli delati zelo zgodaj, morajo že zdaj delati več kot 40 let. To se z morebitno zavrnitvijo reforme na referendumu ne bi spremenilo. Pač pa bi se z reformo možnost zniževanja starosti zaradi zgodnjega začetka dela premaknila z 18 na 20 let, je povedal Zorko. To pomeni, da bo po novem možno zniževanje upokojitvene starosti za vsa leta dela pred 20. letom in ne le za leta dela pred 18. letom.

Hkrati poudarjajo, da ostajajo nespremenjeni pogoji za pridobitev poklicne pokojnine denimo za gasilce in vojake. Ti se še vedno lahko glede na osebne okoliščine upokojijo najprej v starosti 53 let ali kasneje, kot že zdaj.

Glede podaljšanja referenčenega obdobja za izračun pokojninske osnove izpostavljajo, da se s tem odpravlja neenakost med zavarovanci, ki jim je bila ob različno vplačanih prispevkih odmerjena ista pokojnina ali ob istih vplačanih prispevkih odmerjena različna pokojnina, "in se s tem odpravlja možnost optimizacije, ki jo iznajdljivim posameznikom omogoča trenutna ureditev". Precej višji odmerni odstotek pa bo po njihovem izničil negativni učinek tega ukrepa. Na tiste, ki se jim pokojnina odmerja od najnižje pokojninske osnove, pa podaljšanje referenčnega obdobja ne bo imelo nobenega učinka.

Kot je povedala predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Tožbar, bo njihova prva pokojnina po prehodnih obdobjih približno 11 odstotkov višja kot zdaj.

Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakoba Počivavška zavračajo tudi trditve o realnem padanju pokojnin zaradi novega načina njihovega usklajevanja, saj reforma ohranja tako usklajevanje z inflacijo kot z rastjo plač – kar pomeni, da bodo pokojnine realno še naprej rasle ali vsaj ohranjale realno vrednost. Ob tem so dodali, da drži pa, da bi utegnila biti zaradi nove formule rast pokojnin v primeru inflacije, ki bi bila nižja od rasti plač, nekoliko počasnejša.

Ob očitku o nespremenjeni prispevni stopnji delodajalcev za pokojninsko zavarovanje, ki ostaja precej nižja od prispevne stopnje delavcev, pa pojasnjujejo, da so prispevne stopnje predmet drugih zakonov. "Ko bo to na mizi, si bomo prizadevali, da se stopnji izenačita," je zagotovil Albert Pavlič iz Zveze delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost.