'Zbiranje podpisov oz. referendum lahko ustavi le nov zakon'

Danes je začel teči 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za referendum o slabi banki. Vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG) je podpise oddalo na ljubljanski upravni enoti.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je pri tem izrazil upanje, da jim bo v predpisanem roku uspelo zbrati potrebnih 40.000 podpisov. Zakon o t. i. slabi banki po njegovih besedah ni prava alternativa za reševanje velikih težav slovenskih bank. Kot je poudaril, se za drugo pot reševanja težav bank, ki bi bila cenejša in učinkovitejša, zavzema tudi mnogo uglednih ekonomistov.

Teoretično lahko zbiranje podpisov oz. referendum prekine le odločitev DZ, da referendumsko pobudo pošlje v presojo ustavnemu sodišču, je zatrdil.

Kumer: Vlada naj pripravi nov zakon

Predsednik Sindikata KNG Tomaž Kumer je na vprašanje, kaj bi lahko ustavilo zbiranje podpisov, odgovoril, da je sindikat izčrpal pogovore s finančnim ministrstvom. Dodal je, da so koncepti reševanja bank tako različni, da popravki zakona niso mogoči. V KNG po njegovih besedah zato želijo, da vlada pripravi nov zakon, v katerem se bo odločila za drugo alternativo. Ta zakon bi nato lahko bil predmet nadaljnjih pogajanj, je pojasnil.

Podpise v podporo referendumu bodo zbirali prek mreže ZSSS, ki je razpredena po vsej Sloveniji, ljudi pa bodo poskušali o negativnih vidikih slabe banke prepričati tudi z letaki, je še dejal Kumer. Izračunov, koliko jih bo ta akcija stala, še nimajo.

Poleg Semoliča in Kumra so podpise danes oddali tudi sekretar ZSSS Milan Utroša, izvršni sekretar ZSSS Ladi Rožič in sekretarka Sindikata KNG Sonja Kos.

Pogovori tečejo naprej

Pobudniki referenduma zakonu o t. i. slabi banki očitajo, da je pisan na kožo bogatih posameznikov in v škodo večine. Med pomanjkljivostmi zakona navajajo, da bomo izgube bank pokrili prebivalci Slovenije, in sicer tudi deleže tujih bank v slovenskih bankah, da zakon omogoča krajo slovenskega premoženja, ki je še ostalo, da bodo o prenosih terjatev odločali politično nastavljeni posamezniki, da vlada s slabo banko izbira lažjo pot, ki je za prebivalce najdražja, da je zakon v nasprotju z več drugimi zakoni in da se bo javni dolg na njegov račun povečal za štiri milijarde evrov.

Izpostavljajo tudi tri primere slabe banke v Evropi, ki so bili vsi zelo dragi. Španska slaba banka, ki naj bi začela delovati v prihodnjem mesecu, se že v začetku srečuje z velikimi finančnimi težavami, opozarjajo. Na Irskem in v Nemčiji, kjer so slabi banki za reševanje slabih terjatev bank ustanovili v letih 2008 in 2009, pa so bile potrebne še "naknadne izdatne finančne injekcije, ki so jih plačali državljani", dodajajo.

Sindikat KNG in ministrstvo za finance sta se v preteklih dneh neuspešno pogajala o umiku referendumske pobude. Obe strani sta sicer še vedno pripravljeni na pogovore. Kako bodo ti tekli naprej, ni znano, a do dogovora o novi rešitvi, kot jo zahteva sindikat KNG, se bodo vse referendumske aktivnosti nadaljevale.

Če ne bo dogovora o umiku pobude za referendum, bi ta ob ustreznem številu podpisov in upoštevanju rokov lahko bil januarja. Še pred tem bo pobuda za referendum verjetno romala na ustavno sodišče. Minister za finance Janez Šušteršič je namreč v petek napovedal, da bo večina v parlamentu vložila zahtevo za ustavno presojo referenduma o slabi banki. Ustavno sodišče bo sicer odločalo o ustavnosti referendumske zahteve o zakonu o Slovenskem državnem holdingu, ki jo je vložila skupina poslancev, večinoma iz opozicijske Pozitivne Slovenije.