Kandidate za predsednika države lahko predlagajo poslanci državnega zbora, politične stranke in volivci oz. skupina volivcev. Najmanj skrbi bodo vsekakor imeli tisti kandidati, ki se bodo odločili za kandidaturo s podporo politične stranke in državnozborskih poslancev. Na ta način rabi kandidat le podpise treh poslancev. Po zakonu o volitvah predsednika republike lahko predsedniškega kandidata predlaga skupina desetih poslancev, pri čemer kandidaturo tudi podprejo s svojimi podpisi.
Tisti kandidat, ki namerava kandidirati samostojno s podporo skupine volivcev, bo moral ob vložitvi kandidature predložiti podpisane obrazce vsaj 5000 volilcev. Večina neuradnih predsedniških kandidatov, ki so doslej napovedali kandidaturo, napoveduje, da bo v predsedniško tekmo vstopila prav na ta način. Svojo kandidaturo na letošnjih predsedniških volitvah je doslej napovedalo že deset kandidatov: Zmago Jelinčič, Barbara Brezigar, Tomaž Rozman, Marko Kožar, France Arhar, Janez Drnovšek, Lev Kreft, Jure Cekuta, Štefan Hudobivnik in Anton Bebler. S podporo političnih strank naj bi se od naštetih v predvolilno bitko podajali le trije, in sicer Jelinčič, Drnovšek in Kreft.
Politična stranka lahko predlaga le enega kandidata, pri čemer se lahko stranke povežejo in kandidirajo skupnega kandidata. Tudi poslanec in volivec lahko dasta podporo zgolj enemu kandidatu. Zunajparlamentarne stranke so pri zbiranju podpor vsekakor v slabšem položaju kot parlamentarne stranke. Če stranka podpisov najmanj treh poslancev ne more dobiti, mora namreč za vložitev kandidature za predsednika republike zbrati podpise najmanj 3000 volivcev.
Letos bo v okviru kandidacijskega postopka nekaj novosti, s katerimi bodo onemogočili morebitne zlorabe ali trgovanje s podpisi volivcev, kar so bili očitki ob prejšnjih volitvah. Posameznik bo namreč po novem moral na obrazec vpisati ime in priimek kandidata, ki mu bo dal podporo, predpisan obrazec pa bo moral podpisati osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice, oziroma pri pristojnem krajevnem uradu. Obrazca (podpisanega bodo izročili kandidatu ali njegovemu volilnemu štabu) ne bo možno podpisati, dokler na njem ne bosta vpisana tudi ime in priimek kandidata. Upravni organi ne bodo beležili, komu je posameznik dal svojo podporo. Upravni organ mora voditi poseben seznam izdanih obrazcev. Seznam obrazcev in podatki o tem, komu so bili izdani, so uradna tajnost. Pravico vpogleda v te podatke pa ima samo pristojna volilna komisija oziroma sodišče.
K tej pa mora predlagatelj poleg pisnega soglasja kandidata priložiti podpise poslancev oziroma volivcev, ki podpirajo kandidaturo, na predpisanih obrazcih. H kandidaturi, ki jo vloži politična stranka, mora biti priložen tudi zapisnik o določitvi kandidature in pravila politične stranke. Če kandidaturo predlaga skupina poslancev oziroma volivcev, morajo kot ime predlagatelja navesti ime in priimek enega izmed predlagateljev z dodatkom "in skupina poslancev" oziroma "in skupina volivcev".
Omenjeni najvišji državni organ, zadolžen za izpeljavo predsedniških volitev, bo nato preveril zakonitost vloženih kandidatur ter do 23. oktobra določil seznam potrjenih kandidatur. Za kandidaturo za predsednika republike je nujno pisno soglasje kandidata. Kandidat se namreč lahko še 20 dni pred dnevom glasovanja (torej najpozneje do 21. oktobra do polnoči) premisli in umakne soglasje s pisno izjavo ter s tem izstopi iz volilnega boja.
Tudi na lokalnih volitvah nekaj novosti
Novosti so tudi pri kandidacijskem postopku za župana občine. Na prejšnjih volitvah je lahko neodvisni županski kandidat, ki podpore ni iskal pri političnih strankah, kandidiral s podporo zgolj 50 volivcev v občini. Po novem pa bo število volivcev, ki morajo podpreti neodvisno župansko kandidaturo, odvisno od števila prebivalcev v občini: večja, ko je občina, večji delež volivcev bo moral podpreti kandidaturo. V dveh največjih, ljubljanski in mariborski občini, bo moralo kandidata za župana, ki želi kandidirati s podporo skupine volivcev, podpreti najmanj 250 volivcev, v ostalih mestnih občinah z več kot 30.000 prebivalci pa najmanj 200 volivcev. V občini od 15.000 do 30.000 prebivalcev bo moral županski kandidat predložiti podpisane obrazce s podporo najmanj 150 volivcev, v občini od 5000 do 15.000 prebivalci pa z najmanj 100 volivcev. V manjših občinah, do 5000 prebivalcev, bo za kandidaturo zadostovalo toliko podpisov volivcev kot doslej. Kandidature za člane občinskih svetov in župane je potrebno ne glede na to, ali kandidata predlaga skupina volivcev ali politične stranke, vložiti pri občinskih volilnih komisijah, in sicer najpozneje do 16. oktobra do 19. ure.
Demokrati Slovenije zaradi protizakonitosti nasprotujejo zbiranju podpisov podpore
Izvenparlamentarna stranka Demokrati Slovenije (DS) menijo, da je zbiranje podpisov za kandidate na novembrskih predsedniških volitvah protizakonito. Po njihovih besedah je način zbiranja podpisov podpore volivk in volivcev na upravnih enotah po navodilih Republiške volilne komisije (RVK) v nasprotju z ustavo in zakonom o varovanju osebnih podatkov. Demokrati Slovenije opozarjajo na nedorečenost izjavljanja na način, kot ga je določila RVK, kajti pri tem še vedno ni jasno, kako naj obrazec izpolni občan za politično stranko, ki mora za kandidata zbrati 3000 podpisov in še izbira med možnimi predsedniškimi kandidati.
Poudarjajo, da ni primerljivosti pri zbiranju podpisov osebno najavljenih kandidatur za predsednika republike in političnimi strankami, ki imajo svoja interna pravila in organe, ki bodo končno odločili o kandidatu. Tako v primeru, da se zbira podpise za politično stranko brez navedenega imena, zloraba ni možna.
Poleg tega so prepričani, da navodilo RVK nima zakonske podlage oziroma je v nasprotju z ustavo in zakonom o varovanju osebnih podatkov. Edini zakonsko določeni rok, ki je obvezen, je rok, ko je treba vložiti kandidaturo, do takrat pa je treba izpeljati vse potrebne postopke po internih pravilih posamezne politične stranke.