Zakaj dvojčki ne bodo več varni pred roko pravice?

Znano je, da identični dvojčki niso povsem identični. Ponavadi je namreč mogoče najti razlike med njima. Vendar pa je bilo do danes skoraj nemogoče ločiti njihove DNK zapise. Zdaj pa nemški znanstveniki trdijo, da so našli način, kako tudi s pomočjo DNK analize ločiti na videz povsem enaka dvojčka in prav to lahko pomaga policistom rešiti primere, ki so bili do zdaj nerešljivi.

Konec leta 2012 je bilo v Marseillu, na jugu Francije, posiljenih šest žensk. Dokazi, vključno z DNK, pa so policiste vodili do dveh in ne enega osumljenca. Identična dvojčka Elwin in Yohan sta bila osumljena, njunih priimkov pa niso razkrili. Ko so žrtve prosili, da prepoznajo storilca, so vse pokazale s prstom na dvojčka, vendar pa niso znale povedati, kdo izmed njiju je bil napadalec.

Policija se še vedno ubada s tem, koga naj preganja. Že od lanskega februarja sta brata v priporu, oba pa trdita, da nista storilca, nihče izmed njiju pa tudi ne pokaže s prstom na drugega.

Ko sta bila prijeta, so mediji poročali, da bodo testi zelo dragi, kot kaže pa temu kmalu ne bo več tako. Znanstveniki laboratorija Eurofins v nemškem Ebersbergu pravijo, da lahko pomagajo pri takšnih primerih.

"Človeški genom sestavlja tri milijarde baznih parov," pravi Georg Gradl znanstvenik omenjenega laboratorija. "Ko telo odrašča, oziroma, ko se zarodek razvija, se prepisujejo tudi vse tri milijarde baznih parov," dodaja. Pri prepisovanju pa nastanejo tudi napake, še pojasnjuje, pri čemer ima v mislih le manjše mutacije.

Pri standardnih DNA testih analizirajo le majhen del DNK zapisa, kar ponavadi zadostuje, da je mogoče popolnoma ločiti dva povprečna človeka, vendar pa ne tudi dvojčkov.

Gradl in njegova skupina so vzeli vzorca DNK para moških dvojčkov in pregledali celoten zapis, pri tem pa so naleteli na več deset razlik v njunih DNK. Analizirali so tudi sina enega izmed obeh moških in ugotovili, da je podedoval pet mutacij svojega očeta. Po analizi teh vzorcev, so sedaj prepričani, da lahko le s pomočjo DNK ločijo dva dvojčka in njune otroke.

Ker je pomembna je tudi hitrost testa, znanstveniki zagotavljajo, da je mogoče test opraviti v enem mesecu. Forenziki iz Evrope, Latinske Amerike in ZDA so Eurofin že prosili, če jim pomagajo rešiti okoli deset različnih primerov.

Gradl pravi, da so primeri posilstva ali spolnega nasilja, ki vključujejo dvojčka bolj pogosti, kot bi pričakovali. Pogosto najdejo sledi sperme in v teh primerih, lahko res izločimo storilca, je zagotovil.

Eurfoin sicer ne sme javno govoriti o tem, na katerih primerih dela, vendar pa priznava, da je primer iz Marseilla eden izmed primerov, pri katerem si želijo pomagati. Prepričani so, da bodo lahko odkrili pravega storilca.

Argentinsko sodišče je pred kratkim ustavilo sojenje moškemu, obtoženega posilstva, ker je trdil, da za dejanjem stoji njegov brat dvojček. Proces je bil ustavljen, da bi lahko opravili nadaljnje preiskave.

Dvojčki oproščeni v številnih primerih

Več podobnih primerov beležijo tudi v ZDA. Včasih so organi pregona lahko pravega storilca prepoznali zaradi tetovaž ali pa je imel drugi dvojček alibi, v več primerih pa so morali oba osumljenca izpustiti. Eden takšnih primerov se je zgodil leta 1999 v zvezni državi Michigan, kjer je študentka dobila udarec po glavi, nato pa bila še posiljena.

Pet let pozneje je policija primerjala DNK, ki ga je dobila na kraju zločina. Osumljena sta brata Jerome Cooper in Tyrone Cooper, ki sta bila že oba pred tem preganjana zaradi spolnih napadov. "Oba sta podala izjavi in oba zanikala ta zločin," je povedal predstavnik policije v mestu Grand Rapids Jeffrey Hertel. Policisti so upali, da bo eden izmed njiju dejal, da si ne želi, da bi bil njegov brat po nedolžnem predmet preiskave in priznal zločin, a to se ni zgodilo.

Poskusili so ju tudi dati v isti prostor, pri tem pa so čakali, da bo eden izmed njiju izbruhnil ali kaj takega povedal, vendar se tudi to ni zgodilo. Hertel pravi, da žrtev še vedno čaka, da pravi storilec pride pred roke pravice in prepričan je, da se bo to nekega dne tudi zgodilo. "Je le še vprašanje časa," meni.

Nek drug primer pa se je zgodil desetletje za tem. Leta 2009 je malezijska policija v Kuala Lumpurju ustavila vozilo, v katerem je bilo 166 kilogramov marihuane in 1,7 kilograma čistega opija. Prijela je voznika, malo za tem pa je v hišo, v katero je bilo namenjeno vozilo, prišel še drug moški, ki so ga prav tako aretirali. Izkazalo se je, da sta bila prijeta brata dvojčka Salathis in Sabarish Raj. Le prvi je zagotovo vedel, kaj je bilo v vrečah in je imel tudi ključ od hiše. A, ko je primer priromal na sodišče, je obstajal utemeljen dvom v to, kateri izmed bratov je bil pravi.

Test DNK vzorca iz avtomobila je bil neuporaben. "Na vislice ne morem poslati napačnega človeka," je dejal sodnik. Oba osumljenca sta se tako izognila smrtni kazni, ki je v Maleziji predpisana za prekupčevalce z mamili.

S pomočjo novih testov bo mogoče ugotavljati tudi očetovstvo. Pred sedmimi leti so v Missouriju v ZDA spremljali primer Holly Marie Adams, ki je imela spolne odnose z dvojčkoma, za tem pa rodila otroka. DNK analiza je kasneje pokazala, da bi lahko z 99,9-odstotno verjetnostjo lahko trdili, da sta oba očeta, tako Raymon Miller, kot Richard Miller.

Sodnik se je moral na koncu zanesti na menstrualne cikluse in datume, ko naj bi mati otroka spala s posameznim moškim in nato odločil, da je oče Raymon.

Kljub napredku, pa se lahko zgodi, da bo storilec še vedno na prostosti

Laura Walton-Williams z forenzičnega oddelka na ameriški univerzi v Staffordshiru pravi, da imajo pri Eurofinu zdaj zelo vznemirljivo rešitev za takšne primere. Sama meni, da bi lahko takšni testi pokazali, če je dvojček vpleten v umor drugega brata dvojčka, saj gre za prvovrsten primer ločitve DNK zapisa dvojčkov.

Pri tem pa opozarja, da bodo sodišča najprej zahtevala tudi poročilo o tem, kako podrobno so preizkusili to metodo. Na rabo teh testov v praksi bo odločilno vplivala tudi cena teh analiz. To pa bo za zdaj skrivnost, saj Eurofin noče javno povedati, koliko stane takšen test.

Še vedno pa bodo obstajali tudi primeri, ko tudi DNK analiza ne bo zadostovala. Leta 2009 je bil v Berlinu iz trgovine KaDeWe ukraden nakit v vrednosti šest milijonov evrov. V rokavicah so našli DNK vzorec in še enkrat se je zgodilo, da je to policiste pripeljalo na sled dvojčkom, ki sta bila nato izpuščena. Tudi, če bi test pokazal, čigav DNK je bil najden na kraju zločina, se še vedno lahko zgodi, da storilec ne bo obsojen.

Obramba bi se lahko namreč vedno izgovorila, da je nekoč osumljenec res imel na roki najdeno rokavico, vendar pa je sam na kraju zločina ni pustil in da nihče izmed dvojčkov nikoli ni bil v zlatarni.