Sinoči se je sestal državni vrh Jugoslavije in Srbije, da bi preučil položaj, ki je nastal po nevarnem stopnjevanju napetosti v kopenskem varnostnem območju vzdolž meje s Kosovom, in posebej izpostavil, da misija ZN na Kosovu (UNMIK) in mednarodne mirovne enote na Kosovu (KFOR) še vedno ne izpolnjujejo nalog iz resolucije Varnostnega sveta 1244. V uradnem sporočilu o sestanku, ki ga je novinarjem prebral jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, je med drugim zapisano, da sta KFOR in UNMIK "neposredno odgovorna za celoten položaj na Kosovu".
Po oceni državnega vrha ZRJ in Srbije so omenjene teroristične akcije zavestni poskusi skrajnih Albancev, da z izzivanjem jugoslovanskih varnostnih sil preprečijo uresničevanje programa za rešitev krize v občinah Preševo, Bujanovac in Medveđa na jugu Srbije, in da še bolj destabilizirajo stanje, ne samo v Srbiji in v Jugoslaviji, ampak v celotni regiji. Tako so se na srečanju dogovorili o "vrsti ukrepov proti terorizmu in maksimalnemu varstvu civilnega prebivalstva". ZRJ bo dosledno vztrajala pri svoji mirovni politiki in bo začela še bolj odločno diplomatsko akcijo z namenom, da bi se odprta vprašanja rešila s pogajanji. V uradnem sporočilu so zapisali, "da je KFOR na podlagi sporazuma iz Kumanova odgovoren za stanje na kopenskem varnostnem območju, dejstvo pa je, da albanski teroristi to območje uporabljajo za svoje zločinske akcije."
Srbski premier Zoran 195144inđić pa je v pogovoru z makedonskim kolegom Ljubčo Georgievskim, ki se je danes mudil na obisku v Beogradu, poudaril, da razmere na jugu Srbije za Makedonijo niso ključnega pomena zgolj zaradi cestne povezave, ki povezuje prestolnici obeh držav in poteka čez krizno območje, temveč tudi zato, ker bi se morebitno krizno žarišče lahko razširilo tudi prek meja ZRJ v sosednjo Makedonijo.
V znak protesta zaradi petkovega napada na srbski konvoj pa je približno 2000 Srbov na zborovanju v Kosovski Mitrovici zahtevalo večjo varnost za srbsko manjšino na Kosovu. Kot je poročal beograjski radio B2-92, so protesti proti nasilju albanskih skrajnežev danes potekali tudi v Nišu in treh srbskih enklavah na severu Kosova - v krajih Zveč an, Leposavič in Zubin Potok. V Kosovski Mitrovici naj bi demonstracije pripravili tudi jutri. V okviru protestov naj bi med drugim za eno uro zaprli ceste v mestu.
Minuli konec tedna je bilo na jugu Srbije in Kosovu ubitih 11 ljudi. V petek so srbski skrajneži v vasi Kamenica ubili brata znanega albanskega politika Azema Vlasija, albanski skrajneži pa so napadli konvoj srbskih civilistov in ubili sedem Srbov.
Za 24 ur pa je zaostrene razmere na Kosovu ocenil profesor na Fakulteti za družbene vede, dr. Anton Bebler. Po njegovem mnenju so zagotovo najbolj odgovorni za nasilje na jugu Srbije skrajneži na obeh straneh, tako na albanski kot srbski. Med njimi so tudi bojevniki t.i. osvobodilne vojske Medveđa, Bojanovca in Preševa. To je območje ob administrativni meji med Kosovom in republiko Srbijo, ki je demilitizirano in na katerega ima jugoslovanska vojska prepovedan vstop, dejanski namen teh bojevnikov pa je odcepitev tega območja od republike Srbije in priključitev h Kosovu.
Po mnenju dr. Beblerja nevarnosti za razširitev oboroženih spopadov ni, vsekakor pa ti spopadi ovirajo demokratične procese in urejanje razmer na tem delu Balkana.