Sodišče v Strasbourgu je ugotovilo, da je Slovenija v primeru zaprtja Marka Jevšnika na zaprtem oddelku kršila 3. in 13. člen evropske konvencije o človekovih pravicah. Prvi prepoveduje nečloveško in ponižujoče ravnanje, drugi pa določa pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred domačimi oblastmi v zvezi s pogoji zaprtja.
Država bo morala Jevšniku tako plačati 1200 evrov odškodnine ter 500 evrov za pokritje stroškov, kar je precej manj kot je zahteval Jevšnik. Sam je namreč želel 15.000 evrov odškodnine in 1520 evrov za pokritje stroškov.
V tožbi je Jevšnik izpostavil prenatrpanost zapora, kar je vodilo v pomanjkanje osebnega prostora, slabe sanitarne pogoje in nezadostno prezračevanje, pa tudi pretirano omejevanje časa zunaj celice, visoke temperature v celici, nezadostno zdravstveno oskrbo in podporo psihiatra ter izpostavljenost nasilju s strani drugih zapornikov zaradi nezadostnih varnostnih ukrepov. Tožba se je nanašala tudi na omejevanje obiskov, telefonskih pogovorov in korespondence.
Na zaprtem oddelku je Jevšnik preživel 36 dni. Tam je imel le okoli tri kvadratne metre osebnega prostora in omejen čas zunaj celice. V času zaprtja na polodprtem oddelku pa sodišče kršitev ni ugotovilo.
V podobnem primeru je sicer Evropsko sodišče za človekove pravice že leta 2011 odločilo v prid petim pripornikom oz. zapornikom, ki so zaradi slabih razmer v ljubljanskem zaporu tožili Slovenijo. Tudi omenjena peterica je bila zaprta leta 2009. Takrat so na ministrstvu za pravosodje zagotovili, da so se razmere v ljubljanskih zaporih od spornega obdobja bistveno izboljšale.
Državno pravobranilstvo: Gre za prvi primer takšne odločitve sodišča
Na razsodbo so se odzvali na državnem pravobranilstvu, kjer izpostavljajo, da je sodišče v primeru Jevšnik "pretežni del pritožbe zavrnilo kot očitno neutemeljen". Po njihovih navedbah gre za prvi primer takšne odločitve sodišča v zvezi z razmerami v ljubljanskem zaporu, medtem ko je državno pravobranilstvo v zvezi z okoliščinami prestajanja zaporne kazni v zaporu na Dobu v vseh 145 pritožbah, ki jih je sodišče Sloveniji vročilo leta 2010, uspešno izpodbilo trditve zapornikov o kršenju človekovih pravic.
Državno pravobranilstvo je, kot poudarjajo, dokazalo, da so okoliščine prestajanja kazni v zaporu na Dobu kljub morebitni prezasedenosti zavoda v skladu z zahtevami Evropske konvencije o človekovih pravicah.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.