Potem ko je novica o 3.135 straneh "pozabljenih" dokumentov prišla na dan, je pravosodni minister John Ashcroft napovedal 30-dnevni odlog izvršitve smrtne kazni za McVeigha, ki je po novem napovedana za 11. junij. Razlog za pozabo naj bi bila po trditvah FBI zastarela računalniška oprema, nikakor pa ne namerno skrivanje morebitnih razbremenilnih dokazov. Vodstvo FBI je lani decembra naročilo, da je treba vse dokumente v zvezi bombnim napadom v Oklahoma Cityju arhivirati na enem mestu in ko so iz različnih uradov po ZDA začeli prihajati materiali, so agenti odkrili več kot tri tisoč strani, za katere sploh niso vedeli, da obstajajo. Zaplet je povzročilo dejstvo, da za dokumente niso vedeli odvetniki Timothyja McVeigha in drugoobtoženega Terryja Nicholsa, ki pa soudeležbe v napadu ne priznava. Odvetniki prvoobtoženega imajo na voljo več pravnih možnosti. Med drugim lahko zahtevajo ponovno sojenje ali spremembo smrtne kazni v dosmrtno ječo, kar pa McVeigh zavrača in si še naprej želi umreti. Nichols pa se lahko celo izvleče brez kazni.
Ko so ga obvestili o odkritju, naj bi Freeh naravnost pobesnel nad nesposobnostjo podrejenih. Takoj nato so se oglasili še senatorji in drugi politiki. Newyorški demokratski senator Charles Schumer je zahteval podrobno preiskavo FBI. O tem je po torkovem zaslišanju govoril tudi predsednik obveščevalnega odbora, republikanec Richard Shelby, njegov strankarski kolega predsednik pravosodnega odbora Orrin Hatch pa je napovedal posebna zaslišanja glede primera McVeigh. Med primeri, ki so povzročili upad zaupanja v FBI, je bila nazadnje februarja aretacija agenta FBI Roberta Hanssena, ki je dolga leta vohunil za Moskvo. Pred tem se je sesul v prah primer proti jedrskemu znanstveniku iz Los Alamosa Wen Ho Leeju, po rodu s Tajvana, ki ga je FBI najprej obtoževal vohunjenja za Kitajsko, tožilstvo pa je proti njemu vložilo 59 obtožnic, ki so se na koncu izkazale kot brez podlage. Jezni sodnik jih je 58 ovrgel ter pri tem pošteno oštel FBI in tožilce. Še bolj v nebo vpijoč pa je primer skrivanja dokumentov, ki bi lahko že pred desetletji pripeljali do obsodbe pripadnika Ku Klux Klana Thomasa Blantona, ki je leta 1963 vrgel bombo na cerkev v Alabami in pri tem ubil štiri temnopolte deklice. FBI je tožilstvu šele pred kratkim predal dokaze, ki so privedli do Blantonove obsodbe. Prej naj jih ne bi predali, ker so ocenili, da rasistični južnjaški tožilci ne bi obsodili belca za umor črncev.
