Predan Miklavčičeva, ki je omenjeno pobudo na ustavno sodišče vložila v četrtek, namreč meni, da je predsednik republike v izvrševanju javnega pooblastila ravnal nezakonito, ker je v izvolitev predlagal kandidatko, ki se je za omenjeni položaj prijavila po poteku roka za zbiranje predlogov možnih kandidatov. Meni, da je bil postopek izbire kandidata za varuha človekovih pravic v neskladju z ustavo, ker predsednik republike ni izbiral le med 22 pravočasno vloženimi kandidaturami, temveč je upošteval tudi dve prepozno predlagani kandidaturi. Poleg tega po prepričanju Predan Miklavčičeve posvet z vodji poslanskih skupin naj ne bi imel zakonite podlage, saj ga ne predvideva niti zakon o varuhu človekovih pravic niti zakon o ustavnem sodišču. Rušil pa naj bi tudi meje med izvršilno in zakonodajno oblastjo, ki naj bi imeli v postopku izbire varuha človekovih pravic dve nasprotni in nezdružljivi vlogi. Zaradi slednjega je pobudnica prepričana, da je predsednik republike ravnal tudi v neskladju z načelom delitve
oblasti.
Neva Miklavčič Predan je v pobudi še predlagala, naj ustavno sodišče do končne odločitve izda sklep za zadržanje glasovanja o kandidaturi Beblerjeve v državnem zboru. Ker pa niso podane procesne predpostavke za odločanje ustavnega sodišča, je to namesto o predlogu za začasno zadržanje odločilo za zavrnitev celotne pobude.
