Iz Busheve administracije so po srečanju Koštunice z zunanjim ministrom Colinom Powellom sporočili, da bodo Beograd še naprej pozivali k sodelovanju s haškim sodiščem. Beograd mora Slobodana Miloševića predati haaškemu sodišču za vojne zločine, če si želi nadaljevanja mednarodne finančne pomoči, ta pa je nujno potrebna, da se država postavi na noge. Powell pa je Koštunici kar naravnost dejal, da ZRJ ne more pričakovati ameriške podpore na junijski donatorski konferenci, če Beograd ne bo sodeloval s sodiščem v Haagu. Državni sekretar ZDA se je dan prej srečal z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo del Ponte, s katero sta se strinjala, da mora Beograd določiti datum za predajo Miloševića. Koštunica je v Washingtonu dejal, da v ZRJ pripravljajo zakonodajo, s katero bo omogočena predaja obtožencev za vojne zločine v Haag. Koštunica je sicer možnost izročitve le omenil, vendar le pod pogojem če se sprejme ustrezne pravne okvire. Pritisk na oblasti v Beogradu je zahtevala tudi glavna haaška tožilka Carla del Ponte, ki je glede na to, da ne razpolaga z lastno policijo, popolnoma odvisna od Nata in ZDA. V zadnjem času je večkrat javno kritizirala nedejavnost mednarodne skupnosti glede aretacije obtoženih za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Razen Miloševića haaško sodišče zahteva tudi izročitev treh poveljnikov jugoslovanske vojske, ki so obtoženi za vojne zločine v Vukovarju in za bombardiranje Dubrovnika, prav tako pa haaško sodišče pričakuje aretacijo nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića in nekdanja načelnika generalštaba vojske Republike srbske Ratka Mladića.
Medtem je vrhovno sodišče Srbije zavrnilo pritožbo odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića na odločitev, s katero so mu podaljšali pripor.
