S Kjotskim protokolom naj bi industrijske države do leta 2012 za dobrih pet odstotkov zmanjšale emisije strupenih plinov iz leta 1990. V Washingtonu se bojijo učinka protokola na njihovo gospodarstvo. Po Bushevem mnenju so stroga okoljevarstvena pravila zadnja stvar, ki jo država potrebuje. ZDA nasprotujejo tudi dejstvu, da državam v razvoju ni potrebno zmanjšati emisij. V to skupino držav sodita tudi Indija in Kitajska, ki je po količini emisij drugi največji svetovni onesnaževalec zraka. Busheva odločitev pa je presenetljiva predvsem zato, ker je ameriška ministrica za okolje na srečanju osmih najbolj razvitih držav na svetu v začetku marca v Trstu zatrdila, da je predsednik zaradi globalnega segrevanja zemlje zelo zaskrbljen in da se zavezuje k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Predstavniki drugih držav, predvsem Evropske unije, ki je nekakšno pogonsko kolo protokola, so zaradi odločitve ZDA zelo zaskrbljeni. Po besedah številnih strokovnjakov določila iz Kjotskega protokola brez ZDA, ki v ozračje spustijo 36 odstotkov toplogrednih plinov, ne bodo delovala.
Da bi prekinili trend naraščanja temperature Zemljinega ozračja, morajo države do leta 2050 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za najmanj 50 odstotkov.
