Bolnikom, ki ne morejo jesti, rešuje življenje

Hipokratov nauk "Naj bo hrana tvoje zdravilo in zdravilo tvoja hrana", je zdravnica Nada Rotovnik Kozjek v slovenskem zdravstvenem prostoru utelešila z ustanovitvijo oddelka za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu. Pred več kot petnajstimi leti je s svojo vizijo in vztrajnostjo uspela prepričati strokovno javnost o nujnosti specializirane obravnave bolnikov, ki zaradi različnih bolezni ne morejo normalno uživati hrane. Njena prizadevanja so se razvila v enoto, ki danes z najsodobnejšimi pristopi in celostno pomočjo dobesedno rešuje življenja. S svojo ekipo postavlja temelje moderne prehranske medicine v Sloveniji, kar se odraža v izboljšani oskrbi pacientov. 

Delo na oddelku je ključno za bolnike s hudo prizadetostjo ali odpovedjo prebavil. Doktorica Rotovnik Kozjek pojasnjuje, da za preživetje in kakovostno obravnavo teh stanj ni odgovorna sama, temveč celoten tim strokovnjakov, ki so skozi leta gradili to področje. "Za preživetje sigurno nisem odgovorna sam. Za take vrste zdravljenja, kot ga mi izvajamo, je potreben cel tim," poudarja. Enota se je od majhne ambulante razširila in zdaj združuje več zdravnikov, kliničnih dietetikov in medicinskih sester, kar omogoča obsežne dnevne obravnave z uporabo najnovejših spoznanj in pristopov na področju klinične prehrane in dolgoročne oskrbe.

Odpoved prebavil predstavlja kompleksno in resno zdravstveno stanje, kjer se lahko izgubi sposobnost prebave bodisi zaradi kirurških posegov – "bodisi da se jih recimo odreže" – ali številnih drugih bolezenskih stanj. Predstopnja odpovedi je prizadetost prebavil, kjer se z adaptacijo prehranskih vnosov in tekočin ter uporabo zdravil poskuša bolniku še vedno omogočiti uživanje hrane brez infuzij. Ko to ni več mogoče, nastopi potreba po popolni ali delni parenteralni prehrani, kar pomeni vnašanje energijskih in hranilnih substratov, mikroelementov ter tekočine neposredno v telo. Ker so prebavila tako kompleksen organ, potrebujejo natančno diagnozo.

Diagnoza odpovedi prebavil drastično poslabša kakovost življenja posameznika, saj ovira enega temeljnih človeških užitkov – uživanje hrane. "To je huda diagnoza," poudarja dr. Rotovnik Kozjek, saj bolniki, ki ne morejo uživati hrane ali imajo ob tem številne težave, trpijo ne le fizično, temveč tudi socialno in emocionalno. Kljub temu si oddelek prizadeva olajšati življenje teh bolnikov, kolikor se da, in dr. Rotovnik Kozjek ugotavlja, da je zdravstveni sistem iz leta v leto bolj prijazen do njih, kar omogoča večjo podporo in obvladovanje te zahtevne bolezni, s poudarkom na čim bolj normalnemu socialnemu življenju, čeprav je uživanje hrane omejeno. 

Rotovnik Kozjekova se ni srečevala z življenjskimi izzivi le na profesionalni, temveč tudi na osebni ravni. Leta 1991 je v Kamniških Alpah utrpela hudo nesrečo, ko je padla čez prepad, kar je rezultiralo v številnih zlomih in trajnih posledicah. Ta dogodek je bistveno spremenil njen pogled na življenje in telo. Takrat, pri sedemindvajsetih letih, ko ji je zaradi poškodbe noge grozila izguba profesionalne kariere kot anesteziologinje, se je odločila za aktivno gibanje. Ta prelomnica jo je preoblikovala v "športnico po izbiri", ki se skozi vadbo bori za zdravje in dobro počutje, kar jo je tudi privedlo do izjemnih dosežkov in vzdržljivosti. "Če imaš možnost, da se boriš, se boriš," je vidno čustvena povedala voditeljici Nuši Lesar. 

Po nesreči se je doktorica Rotovnik Kozjek borila fizično, med drugim je pretekla več Ironman triatlonov. Povedala je, da je morala vaditi, da bi ohranila gibljivost. Ironman tekmovanja so ji služila kot cilj za redno vadbo kljub službenim in družinskim obveznostim, saj se je tako prisilila v vztrajnost. Prepoznala je, da Ironman ni najbolj zdrava preizkušnja, vendar poudarja, da je bistveno bolj zdravo redno vaditi vsak dan, kar jo je tudi naučila ta izkušnja. Šport ji služi tudi kot sredstvo za filtriranje vsakodnevnega stresa ter ji prinaša pozitivnost in zadovoljstvo v življenju, je povedala. 

Kot izpostavlja, za naše telo noben odklon ni zdrav. V življenju je treba živeti zmerno in tako lahko vzdržujemo naše zdravje. Dr. Nada Rotovnik Kozjek meni, da hrana "nekako ni moja točka". Trudi se redno in mešano prehranjevati s kvalitetno hrano, ki ni predelana. Poudarja, da ni izbirčna in je vse, kar ustreza tem kriterijem. Ob telesni dejavnosti pa vedno uživa hrano, ki jo telo takrat potrebuje, vključno s sladkorjem, saj je ta nujna za vzdržljivost. Njen pristop ji omogoča vzdrževanje zdravja skozi leta, saj se ne želi veliko ukvarjati s pripravo hrane, ampak se raje osredotoča na njeno funkcijo. Verjame, da je ključno zagotavljati zadostno količino hranil in tekočine, da se telo dobro počuti in normalno deluje. 

Stroka, kot pojasnjuje dr. Rotovnik Kozjek, ne podpira univerzalnih dietnih priporočil, ki ne upoštevajo individualnih potreb posameznika. Poudarja, da cilj prehranjevanja ostaja zagotovitev zadostne količine energije in ustreznih hranil z vsakodnevno hrano, pri čemer so pomembni zmernost in ravnovesje. Dieta ima v medicinskem smislu prostor le ob določenih boleznih, kot je celiakija; enostransko prehranjevanje pa je dolgoročno škodljivo za celotni organizem, pojasnjuje. 

Na Onkološkem inštitutu ne podpirajo stradanja kot metode zdravljenja raka, saj tako ne ozdravijo bolezni, poudarja. Učinkovito zdravljenje raka danes omogoča bolnikom, da živijo kot klasični kronični bolniki, s sprejemljivo kakovostjo življenja. Bistvenega pomena je vpeljava celostnega pristopa, ki ob standardnem zdravljenju vključuje prehransko podporo in skrb za telesno sestavo, s ciljem zdravljenja podhranjenosti in drugih prehranskih motenj.