V Sloveniji skupaj s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem za zdravstvo namenjamo 7,6 odstotka BDP, evropsko povprečje je 8 odstotkov, po deležu na prebivalca, ki je 750 ameriških dolarjev, pa zaostajamo za vsemi evropskimi državami, je dejal Keber. Prispevki se že vrsto let ne spreminjajo, zadnja štiri leta je tako prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje enak. Na drugi strani naraščajo drage metode zdravljenja, ob enaki količini sredstev se je v zadnjih desetih letih bistveno povečalo število starejših nad 65 let, povečuje se število kroničnih bolnikov, z uvedbo davka na dodano vrednost so se podražila zdravila.
Brez novih virov financiranja zdravstva bo prišlo do zloma, je opozoril minister, med možnimi viri pa je navedel povečan prispevek v izbranih skupinah plačnikov, ki ga bodo skušali izboriti še letos, opozorili bodo tudi na problematiko davka na dodano vrednost. Doseči je treba skrajšanje čakalnih dob na preglede in skrajšanje obravnave pacienta. Odločitev o načinu financiranja bo skupna določitev, zato bo treba prevzeti skupno odgovornost.
