Temperature se poleti po Španiji pogosto dvignejo nad 40 stopinj Celzija. V skladu s špansko vladno uredbo o energetski učinkovitosti pa naj bi bila v najtoplejših poletnih mesecih v letu temperatura klimatske naprave v pisarni odslej nastavljena na najmanj 27 stopinj Celzija. V zimskem času pa pisarne ne bodo ogrevane nad največ 19 stopinj Celzija, so še določil. Ta določila se morajo uporabljati "kadarkoli bo to tehnično mogoče", je še zapisano v odloku. Poleg tega nov odlok predvideva še več dela od doma za javne uslužbence, več energetske učinkovite razsvetljave in množično namestitev sončnih kolektorjev na strehah javnih stavb, poroča Reuters.
Pred mesecem dni je podobno uredbo sprejela tudi Italija. Kot so poročali italijanski mediji, so od 1. maja v veljavi nova pravila, ki v vseh javnih stavbah temperaturo klime omejujejo na najmanj 25 stopinj Celzija. Uredba predvideva da temperatura v stavbi ne sme biti nižja od 27 stopinj Celzija, a dopušča dve stopinji odstopanja. To bo veljalo do 31. marca 2022 v vseh šolah in javnih stavbah, a izvzete so bolnišnice. Uredbo bi lahko v prihodnje razširili tudi na zasebne domove.
Poraba električne energije za hlajenje bi se do leta 2050 lahko potrojila
Strokovnjaki predvidevajo, da bi se poraba električne energije za hlajenje in ogrevanje stavb do leta 2050 lahko potrojila, zato je nujno tudi razogljičenje stavb oz. njihovega ogrevanja in hlajenja. V Bruslju so v boju proti ruskemu plinu evropske države pozvali k varčevanju z energijo. "Varčevanje z energijo je najhitrejši in najcenejši način za naslovitev trenutne energetske krize," je povedala Ursula von der Leyen. Komisija zato predlaga, da se cilj za leto 2030 glede energetske učinkovitosti poveča z devet na 13 odstotkov, je poročala STA.
Izvršni podpredsednik komisije, pristojen za zeleni dogovor, Frans Timmermans je povedal, da Bruselj ne more določiti temperatur v stanovanjih pozimi, ko jih je treba ogrevati, ali poleti, ko se ljudje hladijo s klimatskimi napravami: "Želim jih le obvestiti, da že manjše znižanje temperature pozimi in manjša uporaba klimatske naprave poleti pomeni, da se ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu odvzame denar."
NIJZ: Pretirano hlajenje prostorov škoduje tudi našemu zdravju
Prav je, da se tudi s senčenjem oken, zunanjimi žaluzijami, pravilnim režimom zračenja in z boljšo izolacijo zgradb branimo vročine. Tudi, če imamo klimatske naprave, saj so le te energetsko zelo potratne.
Kot namreč pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, velike temperaturne razlike, ki smo jim poleti večkrat izpostavljeni zaradi pretiranega hlajenja prostorov, neugodno vplivajo tudi na človekovo počutje in lahko povzročajo zdravstvene težave. Seveda so klimatske naprave zelo dobrodošle v vročih poletnih obdobjih in močno olajšajo prenašanje hude vročine. Vendar jih moramo pravilno izbrati, namestiti, vzdrževati in uporabljati, svarijo.
Kot opozarjajo na NIJZ se namreč moramo zavedati tudi morebitnih negativnih učinkov napačne uporabe klimatske naprave. Pogoste napake so, da hladimo prekomerno - preveč in prehitro, da so temperature nastavljene prenizko, da so naprave usmerjene v ljudi namesto stran … Vse to lahko povzroči slabo počutje, glavobol in druge težave opisane spodaj (sindrom bolne zgradbe). Prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči poslabšanje astme, ali rinitisa (tj. vnetja nosne sluznice). Otroci, starejši ljudje in bolniki so na temperaturne razlike še veliko bolj občutljivi kot odrasli.
Za zagotavljanje varne uporabe naprave je treba skrbeti za njeno redno in pravilno čiščenje, vzdrževanje ter servisiranje. Ob nerednem vzdrževanju se v klimatski napravi namnožijo mikrobi, ki se ob njenem delovanju sproščajo v zrak. Vdihovanje mikrobov ali njihovih delcev lahko povzroči okužbe in vnetja pri človeku.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.