33.800 plastenk vsako minuto konča v morju, ugotavlja zadnje poročilo Svetovnega sklada za naravo (WWF). Takšna količina zavrženih plastenk predstavlja več kot pol milijona tone plastike, ki se letno znajde v Sredozemskem morju. Glede na analizo WWF dnevno v morje zaide po pet kilogramov plastičnih odpadkov na kilometer obale.
Med največjimi onesnaževalci so Barcelona, Tel Aviv, Valencia, Benetke, delta reke Pad, zaliv ob Marseillu in turška regija Kilikija oziroma današnja Çukurova. Preverili so tudi, kje je onesnaženje s plastiko največje, in na seznam uvrstili devet obalnih območij.
"Turizem veča pritisk na Sredozemsko morje. Komunalne službe namreč ne morejo dohajati porasta odpadkov v času turistične sezone. Med dopusti se z do 200 milijoni turisti poveča število odpadkov ob obalah za do 40 odstotkov," je pojasnil Axel Hein iz WWF Avstrija.
Opozoril je, da največjo ceno zaradi onesnaževanja plačuje narava, hkrati pa trpi tudi gospodarstvo. Odpadki v morju letno stanejo področje turizma, ribolova in morskega gospodarstva okoli 614 milijonov evrov.
Pomanjkljiv sistem za ravnanje z odpadki
Glavni razlog za onesnaženje Sredozemskega morja so sistemske napake, saj se reciklira le manjši del plastičnih odpadkov. Večina odpadkov pristane na deponijah in v sežigalnicah, zaradi pogosto odprtih deponij pa reke odplaknejo odpadke v morje.
Od okoli 24 milijona ton plastičnih odpadkov letno se jih okoli 6,6 milijona ton odvrže brez nadzora – na nezakonitih deponijah ali v naravi. Egipt, Turčija in Italija so odgovorni za dve tretjini plastičnih odpadkov, ki pristanejo v okolju.
Dodaten pritisk na okolje predstavlja tudi uvažanje plastičnih odpadkov. Turčija je od leta 2018 med desetimi največjimi uvoznicami plastičnih odpadkov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.