Zgodnji razpis za predsednika SDH: Se vladi mudi z imenovanjem?

Član vladnega strateškega sveta za makroekonomska vprašanja, Matej Lahovnik, je izrazil pomisleke glede zgodnjega razpisa za novega predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH). 

Opozoril je, da si bo aktualni predsednik Žiga Debeljak v primeru ponovne izvolitve s tem zagotovil nov mandat še pred prihodnjimi volitvami, kljub temu da se mu trenutni mandat izteče šele po njih. Minister za gospodarstvo Matjaž Han to sicer dojema kot prehitro, medtem ko v SDH poudarjajo, da gre za običajno korporativno prakso, utemeljeno s časovno zahtevnostjo in večfaznostjo postopkov.

Čeprav so postopki formalno v skladu z zakonom, Lahovnik poudarja, da se vladi in trenutnemu vodstvu očitno mudi z odločitvami. Mandat predsednika uprave SDH namreč poteče šele septembra prihodnje leto, kar je več mesecev po naslednjih volitvah. "Očitno si želijo zacementirati pozicije tudi za mandat naslednjega predsednika vlade," je komentiral Lahovnik in dodal, da je to nesprejemljivo. 

SDH je ključnega pomena, saj upravlja s trinajstimi milijardami evrov državnega premoženja in odločilno vpliva na kadrovsko politiko v državnih podjetjih prek imenovanja nadzornih svetov. Tesno prijateljstvo med sedanji predsednikom uprave SDH in predsednikom vlade dodatno krepi dvome o objektivnosti postopka.

Možna ponovna izvolitev Debeljaka za predsednika uprave SDH za prihodnja štiri leta, že pred menjavo vlade, bi novi vladi prinesla precejšnje težave. 

Lahovnik opozarja, da je Zakon o SDH zapisan tako, da nova vlada težko neposredno zamenja nadzornike pred iztekom mandata, še težje pa člane uprave. Ob tem poudarja, da se vladajočim očitno mudi tudi z imenovanjem novih članov nadzornega sveta SDH, kar potrjuje željo po dolgoročnem utrjevanju pozicij.

Posledično bi se lahko zgodilo, da bodo ključni vzvodi vpliva na gospodarstvo ostali v rokah kadrov, tesno povezanih s sedanjo vlado, s čimer bi prihodnja vlada imela omejene pristojnosti nad gospodarstvom.

Lahovnik kritično ocenjuje poslovanje SDH pod vodstvom Debeljaka, predvsem pa izpostavlja pomanjkanje transparentnosti. Kljub upravljanju s trinajstimi milijardami evrov davkoplačevalskega denarja Debeljaka v treh letih nismo videli v javnosti. "Moral bi delovati transparentno, tudi pojasnjevati poteze Slovenskega državnega holdinga, ki je 100 odstotno v državni lasti," je dejal Lahovnik. 

Izpostavil je tudi primere spornih delovanj in kadrovanj, kot je primer Slovenske industrije jekla (SIJ), kjer je SDH zagovarjal državno pomoč, medtem ko so se izplačevale milijonske nagrade vodilnim. Še bolj razvpit je primer Darsa, kjer je nadzorni svet imenoval vodjo volilnega štaba stranke Svoboda, uprava pa je kasneje za svetovalko imenovala poslanko iste stranke. To po Lahovniku nedvoumno kaže na zelo velik vpliv največje vladne stranke na določena imenovanja in politiko SDH.

Posebne pomisleke sproža ustanovitev sklada Dovos, ki bo pod okriljem SDH razpolagal s stotinami milijonov evrov davkoplačevalskega denarja za krepitev odpornosti in obrambo. Še bolj zaskrbljujoče je, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ob imenovanju nekdanjega državnega sekretarja Damirja Črnčeca za pomočnika direktorja SDH, ki je sedaj predsednik nadzornega sveta Dovos, sicer ni ugotovila kršitve zakona, je pa zaznala "več korupcijskih tveganj".