Zinejo in preživijo

Zimske olimpijske igre v Torinu si bomo zapomnili tudi po bolj ali manj posrečenih izjavah nekaterih športnikov. Precej posrečeno je o strahu na sankaških preizkušnjah govoril kanadski sankač Chris Moffat. "Bil bi osamljen, če te ne bi bilo strah. Le nekaj milimetrov nad ledom drvimo v spodnjem perilu 130 km na uro. To ni ravno najbolj varen šport."

Avstrijskemu alpskemu smučarju Hermannu Maierju so šli dopinški testi v času iger očitno močno na živce. "Športnikov ne bi smeli obravnavati, kot da bi bili Osame bin Ladni," je dejal.

Izgubljeni rešilec

Američan Todd Hays si bo olimpijsko prizorišče v bobu najverjetneje zapomnil za celo življenje, saj je tam lani na eni izmed tekem skoraj ostal brez noge. Toda Hays se spominja: "Hecno je, da se je rešilni avto na poti do prizorišča, kjer sem se poškodoval, kar dvakrat izgubil. V bistvu je zelo zoprno, ko v bolečinah gledaš voznika rešilnega avtomobila, kako ustavlja mimoidoče in sprašuje po poti."

Finski hokejski napadalec Teemu Selanne se očitno ne boji obiska pri zobozdravniku, saj je to kot kaže storil že ničkolikokrat. "V ligi NHL in v Evropi sem odigral že več kot 1000 tekem in izgubil samo tri zobe. To niti ni tako slabo, saj lahko vedno dobiš nove."

Olimpijske igre v Torinu so bile najverjetneje zadnje v karieri 35-letnega nemškega hokejskega vratarja Olafa Kolziga. Kolzig je pojasnil: "To so najverjetneje moje zadnje olimpijske igre, razen če odkrijem vrelec mladosti."

Medtem pa nekateri športni veterani očitno še ne razmišljajo o športni upokojitvi. "Ni konca, dokler ne zapoje debela gospa in jaz še ne pojem," je bila hudomušna kapetanka britanske ženske ekipe v curlingu Rhona Martin.

Življenjske sopotnice nekaterih športnikov so očitno zelo zgovorne. Dobitnik bronaste olimpijske kolajne v nordijski kombinaciji, Finec Anssi Koivuranta, je po osvojeni kolajni poklical svojo punco, a ni prišel do besede: "Poklical sem svojo punco, toda nisem ničesar povedal. Vse je povedala ona!"

Avstrijski smučarski tekači so v Torinu morali dogovarjati na številna novinarska vprašanja o kontroverznem trenerju Walterju Mayerju, ki je bil vpleten v dopinški škandal. Zmagovalec nordijske kombinacije Felix Gottwald: "Jaz ne potrebujem trenerja, kot je Walter Mayer. Seveda sem jezen, da moram odgovarjati na takšna vprašanja; osvojil sem zlato odličje in moram razglabljati o tem, kakšno sranje je naredil Mayer."

Kaj počnem tukaj?

Avstralski tekmovalec v bobu Jeremy Rolleston pa je v Torinu pojasnjeval svojo nekonvencionalno športno pot: "Velikokrat se je že zgodilo, da sem sedel in razmišljal, kaj sploh počnem tukaj. Včasih sem bil namreč profesionalni igralec ragbija, pa sem se preprosto naveličal igrati ragbi."

Norveški alpski smučar Kjetil Andre Aamodt o izginotju njegovih 19 odličij s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger: "Moj oče je enkrat izrazil željo, da bi moje medalje hranil pri njemu doma. Zato sem mu jih dal, dva dni kasneje pa so izginile. Morda jih je prodal, saj se je nekaj dni kasneje domov pripeljal v novem porsche cayennu."