Kakšne bodo posledice novega pravilnika o obratovalnem času prodajaln, naj bi se po Kovačevem mnenju pokazalo že ta mesec. Trgovci so namreč morali do 15. decembra lani lokalnim skupnostim prijaviti svoj obratovalni čas za letošnje leto, te pa jim morajo odgovoriti v 30 dneh.
Poleg omenjenega pravilnika pa je lani trgovce presenetila tudi odločitev Združenja bank Slovenije, da od 1. julija 2000 ne jamčijo za izplačilo čekov. Čeki so s tem prenehali biti kreditno plačilno sredstvo, kar je trgovce prisililo, da so začeli uporabljati druga plačilna sredstva. Porasla je uporaba plastičnega denarja, ki pa zahteva opremljenost prodajnih mest s POS sistemi.
Velike trgovske družbe so sicer bolje pripravljene na evropsko konkurenco, medtem ko naj bi male trgovske družbe po Kovačevem mnenju imele večje težave pri soočanju s tujo konkurenco. Te lahko preživijo, če se bodo vključevale v franšizne sisteme, kar se je oz. se dogaja v Evropi, nekatere pa lahko svoj obstoj zagotovijo tudi z delovanjem v tržni niši. Število malih družb se sicer v Sloveniji že nekaj let zmanjšuje. Leta 1999 se je število malih družb v primerjavi z letom 1998, ko je bilo registriranih največ trgovskih družb, zmanjšalo za približno 700. Vendar pa vse velike trgovske hiše niso enako pripravljene na konkurenco. Do povezav, kapitalskih ali poslovnih, bo predvsem moralo priti v tekstilni trgovini.
Trgovce pa je v novem letu pozdravila še ena novost. Od 1. januarja morajo na podlagi sklepa, ki ga je izdal svet Banke Slovenija, končne obračune v gotovinskem prometu zaokroževati in sicer tako, da se zneski od ena do 49 stotinov zaokrožijo na nič tolarjev, zneski od 50 do 99 stotinov pa na en tolar.
