Zlato SFRJ in Miloševićevi dolarji

Odkar so objavili vest, da so mednarodne ustanove pripravljene sprostiti zlato nekdanje SFRJ v baselski banki, so posamezne države naslednice ponovno hitro načele vprašanje nasledstva, sočasno pa prišle na dan z novimi zahtevami. Tako so pristojni v BiH in Makedoniji nedvoumno povedali, da niso pretirano zadovoljni z merili Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za razdelitev premoženja nekdanje SFRJ in da bi jih bilo treba spremeniti. Sprva je kazalo, da je samo Hrvaška nezainteresirana, toda po končanem zagrebškem srečanju na vrhu so pristojni na zunanjem ministrstvu povedali, da se je ta država od nekdaj zavzemala za reševanje vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ "v skladu z mednarodnim pravom ter ob spoštovanju enakosti držav naslednic". Hrvaška stran poleg tega meni, da bi bilo treba čimprej obnoviti pogajanja o nasledstvu pod pokroviteljstvom Sveta za uresničevanje miru (PIC), zlasti zato, ker so rešena nekatera začetna politična vprašanja, kot je odrekanje ZRJ od kontinutete. Guverner Nacionalne banke Mladjan Dinkić pa je izjavil, da so zasledili okoli milijardo ameriških dolarjev, ki je izginila iz Srbije pod vladavino Miloševića. Mednarodna pisarna za nadzor tujih sredstev (International Bureau for Control of Foreign Assets), je našla izginuli denar na Cipru in v drugih državah. Ta organizacija naj bi tudi ponudila pomoč novim pro-demokratičnim oblastem v Jugoslaviji, da povrnejo denar iz tujih bančnih računov. V oktobru je bilo v poročilu nemške obveščevalne službe omenjeno, da so&nbsp