FOTO: 'Zmoremo doseči soglasje o tem, kaj je dobro za blaginjo državljanov?'

Predsednik državnega zbora Janko Veber je na državni slovesnosti pred dnevom samostojnosti in enotnosti poudaril, da nas preteklost uči, da ni nič nepremagljivo, če stopimo skupaj, in da bolj kot smo enotni, bolj obvladljive so posledice. Zato se tudi upravičeno vzpostavlja pričakovanje glede skupnega premagovanja posledic gospodarske in finančne krize, je dejal.

"Takrat smo zmogli. Zmoremo tudi danes preseči uveljavljanje ozkih interesov in doseči soglasje o tem, kaj je dobro za blaginjo državljank in državljanov, za našo državo," se je vprašal Veber pred zbranimi v Cankarjevem domu.

Opozoril je, da smo ta hip razdvojeni med potjo popolne privatizacije in določitvijo strateško pomembnih panog, ki bi jih bilo dobro ohraniti v državni lasti. "A pri tem kot da pozabljamo, da praktično govorimo o lastnini, ki je last vseh naših državljank in državljanov in ne različnih političnih interesov," je izpostavil.

Poudaril je tudi, da smo še vedno "gospodarji na svoji zemlji", zato naša suverenost ne bi smela biti vprašljiva. Prepričan pa je, da zmoremo in da smo sposobni – sami in brez tuje pomoči – nadaljevati zgodbo o uspehu. "Bomo zdaj klonili zaradi špekulacij mednarodnih finančnih akterjev, ki, kot vse kaže, s pridom izkoriščajo našo neenotnost," se sprašuje predsednik DZ. Po njegovem mnenju je vsako ravnanje, ki škoduje naši državi, vredno obsojanja, poskusi razdvajanja slovenskega naroda pa škodijo našemu napredku.

"Naši ljudje si zaslužijo samo najboljše," je prepričan Veber. Po njegovem mnenju je čas, da svojo dodano vrednost prepoznamo tudi sami. "Prepričan sem, da zmoremo več in da je skrajni čas, da v ospredje ponovno postavimo državljanke in državljane in njihove potrebe," je dejal.

Po njegovem mnenju je treba vzpostaviti nov, pozitiven odnos do lastne države in vrniti izgubljeno vero v predstavniško demokracijo. "K izhodu iz krize nam ne bo bistveno pomagalo kazanje s prstom, niti odstop ministra ali celotnega vodstva katerega od državnih organov," je prepričan. Našega problema ne bodo čudežno rešile take ali drugačne obvezne blagajne ali Slovenski državni holding, še manj rezultati stresnih testov bank in nove špekulacije, ki jih ti prinašajo, meni. "Za izhod iz krize moramo najprej spremeniti našo miselno naravnanost in v to, da Slovenijo že čaka ponovni vzpon, tudi verjeti," je sklenil slavnostni govor na današnji državni prireditvi.

Počastitve prihajajočega državnega praznika so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednica vlade Alenka Bratušek, nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk, predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in predsednik DS Mitja Bervar, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan, mufti Nedžad Grabus, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič, evropski komisar za okolje Janez Potočnik, nekateri evroposlanci ter ljubljanski župan Zoran Janković.

Brunskoletova: Na prehojeno pot smo lahko upravičeno ponosni, a se je nekje po poti izgubil žar osamosvojitvenih dni

Še pred proslavo v Cankarjevem domu je v državnem zboru potekala slavnostna seja DZ. Pred 23 leti smo bili vsi povezani z močno nacionalno in državljansko zavestjo, je dejala podpredsednica DZ Renata Brunskole. Zato po njenih besedah danes niso časi, da bi si pod noge metali polena, saj morajo skupaj iskati rešitve ter misliti predvsem na prihodnost ljudi in države.

Kot je v nagovoru poudarila Brunskoletova, enotnosti kot pred 23 leti ni bilo nikoli prej in tudi ne pozneje. "Na prehojeno pot smo lahko upravičeno ponosni, a se je nekje po poti izgubil žar osamosvojitvenih dni, žar angažiranosti, enotnosti, hotenja," je dejala. Po njenih besedah je pomembno zavedanje poslancev, da so predstavniki ljudstva. Zato je, tako Brunskoletova, v teh časih še toliko bolj pomembno, "da jim prisluhnejo in z njimi sodelujemo, saj je prav takšno sodelovanje pripeljalo do nastanka države".

V gospodarski krizi, ko tudi zaradi egoizma in pohlepa ljudje izgubljajo delo, je zaradi nezadovoljstva in razočaranja težko govoriti o enotnosti, pravi Brunskoletova in meni, da to ni dobro in da bi težave morale združevati, a jih ne. Tako desnica vidi rešitev zgolj v varčevanju z nižanjem plač in pokojnin, nižanjem socialnih pomoči ter v manjšem obdavčevanju gospodarstva, je dejala podpredsednica DZ. Vladna koalicija, ki ji kot poslanka PS pripada tudi sama, pa išče druge načine. Meni, da so v zadnjih letih že dovolj znižali plače, pokojnine in socialne pomoči.

A denar je treba nekje dobiti, je dodala Brunskoletova in spomnila na vladno odločitev o dvigu DDV in uvedbi davka na nepremičnine. "Rekli boste, tudi to bomo morali plačati. Res je, toda vedeti je treba, da bomo s pobranimi davki naši mladini omogočili šolanje, izplačevali bomo štipendije in vse pokojnine, omogočili javno zdravstveno oskrbo, izplačali otroške dodatke, porodniška nadomestila, nadomestila za brezposelne in vse druge socialne pomoči," je pojasnila. Kot je še povedala podpredsednica DZ, so danes časi ko morajo skupaj iskati rešitve in "misliti predvsem na prihodnost naših ljudi in države, ki smo jo tako težko, a vendar vzneseno utemeljili pred 23 leti".