Člani letošnje žirije so Zdravko Duša (predsednik), Ignacija J. Fridl, Zora Stančič, Maja Jančič, Jaka Železnikar, Andrej Jaklič, Drago Ivanuša in Aleš Doktorič. Zlate ptice bo Liberalna akademija podelila v torek, 8. aprila, ob 18. uri v KUD France Prešeren.
Za režiserja Diega de Breo je Jaklič v obrazložitvi zapisal, da njegovi projekti "poleg izredno senzibilne prilagodljivosti zakonitostim določenega medija odražajo še nekaj, kar je glavni razlog za nagrado." Vsi njegovi projekti, še posebej pa lutkovno-operni projekt Papageno igra na čarobno piščal, Ionescova drama Kralj Umira, mjuzikal Chicago ali avtorsko delo Dvoboj, nosijo izrazit in samosvoj pečat. Ta je prepoznaven tako v scenografsko-likovnem, dramaturškem in seveda režijskem delu, ki se napaja iz večnega razkoraka med željo in njeno uresničitvijo.
De Brea je prepričan, da je za mladega režiserja pomembno predvsem to, da je izviren. Avtor literarne predloge nima zato, da bi jo razumel, ampak da bi v ustvarjalnem procesu o njej razmišljal.
Maša Kozjak bo zlato ptico prejela za ilustracije slikanic Mačji sejem Kajetana Koviča in Lestev in sirček Miroslava Košute. Zgodil se je tudi redizajn junaka iz otroštva, kakor sama temu pravi, in tako je ustvarila CD-rom ali prvo interaktivno slikanico Maček Muri. Njen naslednji projekt bo pravljica Volk in sedem kozličkov, v kateri bo volka namesto na smrtno kazen verjetno obsodila na kaj bolj sprejemljivega. Maša Kozjek sama zase pravi, da je ilustratorka in ne slikarka, saj slikarji na risanje gledajo bolj kot na umetnost in Maša se s tem strinja, če umetnosti doda še 'uporabna'.
Žiga Kariž, ki bo prejel zlato ptico za likovno umetnost, po mnenju Zore Stančič in Jake Železnikarja slikarsko osnovo svojih del razširja v tridimenzionalno objektivnost, s postopki instalacije pa svoja posamezna dela vpenja v večjo kompleksno celoto, ki s svojo strukturo vstopa v svojevrsten odnos do širšega družbenega konteksta. Pri najnovejših delih je Kariž svoj izraz razširil z rabo informacijske tehnologije. Kariž je doslej razstavljal V Sloveniji, Italiji, Združenih državah Amerike, Braziliji, nedavno se je vrnil iz New Yorka, letos pa se bo predstavil še na Beneškem bienalu.
"Glas pevke Brine Vogelnik Saje je prav poseben med glasovi mladih pevk, ki obetajoče prihajajo v glasbeni prostor. Brinine izvedbe slovenskih narodnih pesmi nas v izogib ohranjanju dediščine odpeljejo v čaroben in intimen svet preteklosti, ki zveni iskreno in prepričljivo in nas za nameček še nagradi s presenetljivo sodobnim, malodane urbanim emotivnim nabojem," je zapisal Drago Ivanuša. Sajetova razume ljudsko umetnost dobesedno - jemlje pesmi iz ljudske zapuščine in jih neobremenjeno prilagodi sebi, pri čemer ji pri besedilih pomaga mama Eka, pri glasbi pa Vlado Batista, vodja in ustanovitelj skupine String.si.
Pesnika Primoža Čučnika zanima pogovorni jezik in dialog. Njegova poezija, ki je doslej izšla v pesniških zbirkah Dve zimi in Ritem v rokah, je nečista, gre za izseke iz resničnih in izmišljenih zgodb, reakcij na impulze iz realnosti in ritmično formo realnega pogovora. O margini, na kateri se je znašla poezija, pa Čučnik pravi naslednje: "Poezijo pač piše veliko ljudi, bolj malo pa je takih, ki jo berejo. Tudi med tistimi, ki jo pišejo." Čučnik svojo poezijo pogosto interpretira v glasbenem ritmu basista Tomaža Groma.
Predsednik žirije Zdravko Duša meni, da izbira petih umetnic in umetnikov za zlate ptice 2002 ni edina možna, upa pa, da je prepričljiva.a
