Naslovnica

ZPIZ o metodologiji za uskladitev pokojnin

Ljubljana, 09. 07. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je na današnji seji obravnaval osnutek metodologije za uskladitev pokojnin in sklenil, da se skupščini zavoda, ki se bo na seji sestala v petek, 13. julija, s soglasjem vlade posreduje predlog metodologije za ugotavljanje razlike v rasti povprečnih mesečnih plač vseh zaposlenih in pokojnin ter načinu upoštevanja izvedene uskladitve pokojnin med letom v januarju. Na podlagi trenutno razpoložljivih ocen gibanj plač vseh zaposlenih v letošnjem letu v zavodu ocenjujejo, da bo v septembru potrebno pokojnine uskladiti za okoli pet ali šest odstotkov, kar naj bi proračun obremenilo za dodatnih šest do osem milijard tolarjev. Zaradi razlike, ki bo nastala v stopnji rasti plač in pokojnin, izplačanih v enajstih mesecih letošnjega leta v primerjavi s povprečjem predhodnega leta, pa bo januarja potrebno pokojnine uskladiti še za dodatna dva odstotka.

Sicer pa v letošnjem letu, ki je neke vrste prehodno obdobje med prejšnjo in novo zakonsko ureditvijo - slednja, ki bo v celoti veljala od leta 2002 dalje, določa, da se pokojnine uskladijo januarja in v drugih rokih, določenih za uskladitev plač vseh zaposlenih, in sicer na način, ki je za tekoče leto določen za uskladitev plač - usklajevanje pokojnin poteka nekoliko drugače. Letos je bilo potrebno pokojnine prvič uskladiti februarja, uskladitev pa je temeljila na statističnih podatkih o rasti povprečja plač vseh zaposlenih, izplačanih v obdobju od junija do decembra 2000, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za maj 2000. Letos bo na podlagi ugotovitve, da so povprečne plače vseh zaposlenih za določeno obdobje glede na preteklo leto porasle več kot pokojnine v enakem obdobju, možno pokojnine uskladiti tudi septembra, je uvodoma pojasnil član upravnega odbora Jože Kuhelj.

Stopnja rasti plač se tudi z novo zakonsko ureditvijo ugotavlja na podlagi podatkov državnega statističnega urada o višini bruto plač, zmanjšanih za davke in prispevke, ki se obračunavajo od plače po povprečni stopnji, stopnja rasti pokojnin pa na podlagi statističnih podatkov zavoda o neto izplačanih starostnih pokojninah brez varstvenega dodatka. Ker se lahko na ravni povprečnih starostnih pokojnin pokažejo učinki strukturnih sprememb, ki vplivajo na višje ali nižje povprečje teh pokojnin, predlagana metodologija vsebuje posebno "varovalko", ki tak vpliv v celoti preprečuje. Glede na to naj bi zavod ob ugotavljanju stopnje rasti starostnih pokojnin sočasno ugotavljal tudi stopnjo rasti najnižje pokojninske osnove. Če bi ugotovil, da je stopnja rasti starostne pokojnine nižja oz. višja od stopnje rasti najnižje pokojninske osnove, bi kot stopnjo rasti pokojnin upošteval ugotovljeno stopnjo rasti najnižje pokojninske osnove.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20