Med skoraj dvournim pogovorom, ki ga je Koštunica označil za "zelo pozitivnega", sta politika govorila tudi o daytonskem mirovnem sporazumu, resoluciji ZN o Kosovu in o vprašanju srbskih in albanskih zapornikov, ki so izginili med spopadi na Kosovu. Koštunica je v včerajšnjem pogovoru z novinarji v Beogradu po vrnitvi iz Skopja izrazil zadovoljstvo nad pogovori, ki jih je imel z voditelji balkanskih držav. Ob tem je poudaril, da je srečanje v Skopju pokazalo, da bo Balkan odslej "regija miru, ne pa evropski sod smodnika". "S prenehanjem avtoritarnega režima je Srbija dobila prave dimenzije, vendar to ni velika Srbija, pa tudi ne majhna," je izjavil Koštunica in dodal, da se je na vrhu v Skopju potrdila pomembnost vpliva in položaja ZRJ v regiji. Glede govora albanskega predsednika Rexhepa Meidanija v Skopju je Koštunica dejal, da ni bil usklajen z govori ostalih voditeljev, skupna izjava, sprejeta na vrhu, pa naj bi bil najboljši odgovor Meidaniju v zvezi z njegovimi stališči o Kosovu.
Koštunica se je v Skopju sestal tudi z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano. Koštunica je pogovore označil za težavne, predvsem zaradi vloge, ki jo je imel Solana kot generalni sekretar zveze NATO med lanskimi letalskimi napadi na ZRJ. Po besedah jugoslovanskega predsednika se je tudi Solana zavedal težavnosti srečanja. Voditelji Makedonije, ZRJ, Albanije, Bolgarije, Grčije, Romunije in Turčije so v skupni izjavi v Skopju včeraj pozdravili izvolitev Vojislava Koštunice za novega jugoslovanskega predsednika, ki naj bi pripomogla k stabilizaciji razmer v regiji. Izrazili so tudi trdno podporo izraženi zavezanosti novih oblasti v Beogradu, da bodo izvajale politiko dobrososedskih odnosov, sprave in medsebojnega razumevanja v regiji, ter da bodo spoštovale načelo enakopravnosti.
