ZSSS: Delodajalci si želijo korakov v smer držav, ki še vedno plačujejo z rižem

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so znova opozorili pred enostranskimi posegi v minimalno plačo in zatrdili, da bodo naredili vse, da se to prepreči.

Minimalna plača predstavlja pošteno plačilo za opravljeno delo, ne pa socialnega korektiva, je opozorila izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje. Ponovila je, da bi morala minimalna plača delavcu in njegovi družini po vseh mednarodnih dokumentih omogočiti dostojno življenje, a v Sloveniji tega cilja že zdaj ne izpolnjuje.

Če posameznik nima vzdrževanih družinskih članov, namreč znaša le 783,66 evra bruto oziroma 599,73 evra neto.
Neusklajevanje minimalne plače z inflacijo, za kar se zavzemajo delodajalci, Slovenije ne bo popeljalo iz krize, je dejala Pojetova. V tej luči je spomnila, da kupna moč v Sloveniji pada, s predlaganimi ukrepi pa bi bil padec še večji.

Stalni pozivi po posegu v minimalno plačo po njenih besedah kažejo, kako nujno je, da se ta določa zakonsko. "Očitno je, da bi sicer naši nadobudni menedžerji, ki so polni idej, kako zniževati pravice in plače zaposlenim, nimajo pa idej, kako ustvariti nova, kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, minimalno plačo zniževali pod raven dostojnega," je bila kritična.

"Žalostno je, da naše gospodarstvo še naprej gradi svojo in s tem našo prihodnost na nedostojnih, nizkih plačah. Najbolje, da bi bile plače na ravni Kitajske ali kakšne druge države, ki še vedno plačuje z rižem," je ponazorila želje gospodarstva in pristavila, da k posegom pozivajo tisti, ki imajo "polne želodce".

''Moti jih vse, kar je povezano z delavkami in delavci''

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je izpostavil, da države, kot sta Nemčija in Avstrija, v tem času uvajajo drugačno logiko, saj ugotavljajo, da je višina minimalne plače pomembna za povečanje potrošnje in s tem gospodarsko rast.

Sindikalist ne more razumeti, da zvišanje minimalne plače v višini 10 evrov bruto, ki se zaradi uskladitve z inflacijo obeta prihodnje leto, za delodajalce pomeni tako "alarmanten podatek", "katastrofo", "sesuvanje sveta". Kot je poudaril, bo to na letni ravni pomenilo 10 do 15 milijonov evrov. Ko je bilo treba za izvedbo stresnih testov v bankah odšteti 20 milijonov evrov, jih ni pa nič motilo, je bil oster.

"Ne protestirajo proti ceni energije, ceni kapitala, ki je pomemben strošek za funkcioniranje poslovnih sistemov, proti korupciji. Ne, moti jih vse, kar je povezano z delavkami in delavci," je povedal. "Po našem trdnem prepričanju minimalna plača ni grožnja gospodarstvu, je pa seveda grožnja maksimalnim dobičkom, ki jih nekateri zastopajo," je pristavil.

Se pa tudi v ZSSS zavzemajo za nekatere spremembe v definiciji minimalne plače. Ta namreč ni nič višja, četudi delavec dela ponoči ali ob nedeljah oz. ima več delovne dobe, je spomnil prvi mož največje slovenske sindikalne centrale. Skladno s tem upa na izločitev tovrstnih dodatkov.

Pri določitvi višine minimalne plače se v Sloveniji po veljavni zakonodaji upošteva rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu. To se bo v Sloveniji zgodilo januarja.

Zadnje zakonske spremembe na tem področju so bile sprejete na začetku leta 2010, ko je ob upoštevanju bruto zneskov prišlo do zvišanja minimalne plače v višini nekaj manj kot 23 odstotkov.