Tromblonove 'Regate za razum' ne bo: Hrvaški sem dal vse, kar sem ji lahko

Hrvaški vojni veteran Petar Janjić - Tromblon, ki je pred dvema dnevoma napovedal organizacijo 'Regate za razum - Piranski zaliv - Savudrijska vala', je odstopil od svoje namere. Dejal je, da je utrujen in sit komentarjev, ki so se usuli nanj.

Tromblon je pred kratkim napovedal, da bo 3. februarja v Piranskem zalivu pripravil mirovniško regato, s katero želi opozoriti na sporno vprašanje o slovensko-hrvaški meji. Ideja v hrvaškem političnem vrhu ni dobila prav dosti odobravanja, tudi hrvaški premier Andrej Plenković se ni pustil sprovocirati Tromblonovim pozivom, naj čim hitreje reši mejni spor o Piranskem zalivu.

Janjić je prejšnji teden v pismu hrvaškemu premierju postavil ultimat, naj uredi spor s Slovenijo v 72 urah, sicer bodo veterani s 100 ladjami zavarovali hrvaško mejo sredi Piranskega zaliva. Grozil je tudi slovenski policiji, da bodo veterani preprečili vsak poskus vstopa slovenske strani v hrvaško morje.

"Ne morem več. Bolan sem, Hrvaški sem dal vse, kar sem ji lahko. Ne želim se več pogovarjati z mediji, ne morem spremljati komentarjev. Imam dva mladoletna sinova, ki bereta te zapise. Želel sem delovati častno, a sedaj bom s tem prenehal," je dejal Janjić v pogovoru za hrvaški Index.

Janjić je ob napovedi regate trdil, da je v stiku tudi s slovenskimi veterani, ki naj bi bili tako kot on zainteresirani za rešitev spora o meji v Piranskem zalivu, a so slovenska veteranska združenja zanikala, da bi sploh bila v stiku z njim.

V torek so se od Janjićevih načrtov ogradile tudi nekatere izmed največjih hrvaških veteranskih organizacij, ki sicer cenijo njegov prispevek med vojno za Hrvaško, a podpirajo hrvaško vlado pri iskanju mirne rešitve za spor o meji s Slovenijo.

Se pa od Janjićeve regate niso javno distancirali v uradu hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović, čeprav je Tromblon prejšnji teden v pogovoru za televizijo N1 dejal, da predsednica absolutno podpira njegovo pobudo.

Hrvaška za arbitražno ureditev, a želi posebni dogovor glede Piranskega zaliva

Medtem pa hrvaška komercialna televizija RTL poroča, da naj bi bila hrvaška vlada pripravljena prisluhniti nasvetu predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in priznati arbitražno razsodbo haaškega sodišča. Kljub temu naj bi pred tem želeli doseči dvostranski dogovor, s katerim bi zaščitili hrvaške ribiče.

Potem ko je Juncker pred dnevi v Bruslju opozoril, da je arbitražna razsodba dejstvo in da jo je treba brezpogojno spoštovati, naj bi bila Hrvaška sedaj to vendarle pripravljena storiti.

"Natančno sem preučil razsodbo haaškega sodišča in opazil, da pravzaprav ni tako velikih razlik med državama, kot se skuša prikazati v javnosti. Odločitev je tu, potrebno jo je implementirati na najboljši možni način," je dejal Juncker, ki naj bi v Bruselj že kmalu povabil oba premierja, Andreja Plenkovića in Mira Cerarja, da skupaj najdejo rešitev.

Na Hrvaškem se medtem nadaljujejo razprave o tem, kaj bi država pridobila oziroma izgubila v primeru, da prizna razsodbo?

"Tega niti slučajno ne smemo pomesti pod preprogo. Težava se sama od sebe tako ne bo rešila, kvečjemu bo postala še večja," je dejal predsednik stranke SDP Davor Bernardić.

Bodo Hrvati dosegli boljše pogoje za tamkajšnje ribiče?

Če bo njihova vlada pristala na razsodbo, po kateri je večji del Piranskega zaliva pripadel Sloveniji in tu leži tudi srž spora, naj bi hrvaška vlada po neuradnih informacijah, ki jih je pridobila RTL, zahtevala boljše pogoje za istrske ribiče.

"Najverjetneje bi se spremenili pogoji za 25 hrvaških ribičev, ki lahko sedaj ribarijo v slovenskih vodah in obratno," je povedal savudrijski ribič Danilo Latin. Sam sicer zavrača priznanje arbitražne razsodbe in spomni, da je sabor arbitražo zavrnil. "Mislim, da to pomeni kapitulacijo za Hrvaško. Našla je moč in motiv, da se brani v vojni, a tega ne zna storiti, ko je mir. Precej bolj sposobni smo vojaškega posredovanja kot pa igre diplomacije," je bil oster Latin. 

Različna mnenja o nadaljevanju implementacije arbitražne razsodbe se pojavljajo tudi v slovenski politiki. Prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je včeraj na novinarski konferenci dejal, da bi si morali vzeti "time out" in razmisliti, katere točke dajejo Sloveniji boljšo izhodiščno pogajalsko pozicijo. 

"Slovensko vlado smo opozorili, da bi morala izkoristiti manevrski prostor," je dejal Janša. 

Na RTL še dodajajo, da do končnega dogovora kljub Junckerjevi optimistični omembi o majhnih medsebojnih razlikah med stranema, do dogovora ne bo tako lahko priti. 

Hrvaški minister: Iz Slovenije nismo dobili nobene kazni za hrvaške ribiče

Hrvaški minister za kmetijstvo Tomislav Tolušić je danes izjavil, da zaenkrat niso prejeli še nobene od napovedanih slovenskih kazni za hrvaške ribiče, ki so lovili v Piranskem zalivu, potem ko je Slovenija uveljavila arbitražno odločbo. Meni sicer, da bi bilo stanje ob meji običajno, če se ne bi bližale slovenske parlamentarne volitve.

Tolušić je davi za hrvaški radio povedal, da niti ni razlogov za kaznovanje hrvaških ribičev v Piranskem zalivu, posebej pa ne zaradi nezakonitega ribolova.

"Če bi hoteli govoriti o nezakonitem ribolovu, bi bilo treba ribiško ladjo ustaviti in pregledati, kaj je ribič ulovil, tako da to sploh ne pride v poštev. Nekakšen nezakonit prehod meje pa je v sferi dnevnopolitičnih zgodb in prerekanj," je izjavil Tolušić in večkrat ponovil, da bo Hrvaška zaščitila svoje ribiče.

Menil je, da so napovedane kazni "preizkusni baloni" ter ponovil, da bi Slovenija morala pošiljati kazni za hrvaške ribiče po uradni poti preko hrvaškega ministrstva za pravosodje. Obenem je dejal, da ima tudi hrvaška policija posnetke prekrškov slovenskih ribičev v Piranskem zalivu, a da ne bo vlekla enostranskih potez.

Na slovenski strani naj sicer še ne bi bila izrečena nobena kazen, bo pa kmalu.

Tolušić je sicer izpostavil še, da v Piranskem zalivu ni nobene vojaške ladje ter da ribiči lovijo brez incidentov. Ocenil je, da so hrvaški ribiči izpostavljeni psihološkem pritisku zaradi srečanj s slovensko policijo, ter pozval k umirjanju napetosti.

Ocenil je še, da bi bilo stanje v Piranskem zalivu "bolj normalno" in bi se vse prej uredilo, če se ne bi bližale slovenske parlamentarne volitve.

Med drugim je dejal, da bi Slovenija morala spremeniti vrsto zakonov, ki se nanašajo na njene morske meje, epikontinentalni pas in teritorialno morje, a tega ne počne, temveč spreminja zakone v Piranskem zalivu, kar je to zanimivo za dnevnopolitične namene. Če Slovenija želi implementirati arbitražno sodbo, lahko začne s kopensko mejo, je povedal.

Tudi on je sicer ponovil znano stališče, da Hrvaška ne priznava arbitražne sodbe, ker da je nepovratno kontaminirana.

Slovenija vztraja pri uveljavitvi arbitražne razsodbe v celoti

Zunanji minister Karl Erjavec je poudaril, da mora Hrvaška arbitražno razsodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško sprejeti v celoti. Sprejem samo njenega dela ne pride v poštev, je dejal glede torkovih navedb hrvaške komercialne televizije RTL, da je Hrvaška neuradno pripravljena priznati večji del sodbe.

Spomnil je, da je že veleposlanica v Zagrebu povedala, da bi Hrvaška implementirala tisti del razsodbe, ki ji ustreza, o delu, ki ji ne, pa bi vodila dialog.

"Mi vemo natančno, da je hrvaška stran nezadovoljna z razsodbo v delu, ki se nanaša na Piranski zaliv," kjer menijo, da je meja na sredini, je dejal minister v odgovoru na novinarsko vprašanje ter ponovil, da opcija, da bi Hrvaška "samo delno sprejemala arbitražno razsodbo in da bi se o ostalem, kar Hrvaški ne odgovarja, pogajali, sploh ne pride v poštev".

Ponovil je, da je Slovenija za dialog, a "za dialog glede implementacije celotne arbitražne razsodbe". Ob tem je izpostavil, da je tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v ponedeljek govoril o "dialogu o implementaciji arbitražne razsodbe in ne o dialogu kar tako".

Meni, da Hrvaška zavaja svojo javnost, da arbitražna sodba ne obstaja in da Evrope ne zanima. Ne strinja se niti z Junckerjevo ponedeljkovo izjavo pred pogovorom s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem v Bruslju, ko je dejal, da to vprašanje v EU nikogar ne zanima. Erjavec je izpostavil, da je v vseh bilateralnih pogovorih z zunanjimi ministri članic EU prvo vprašanje vedno, "kako je s Hrvaško, ali ste našli rešitev, ali se bo situacija razrešila".

Države članice EU pričakujejo, da bo Evropska komisija storila več, kot samo podpirala implementacijo arbitražne razsodbe, ampak da bo "konkretno vplivala na hrvaško stran, da jo začne spoštovati, začne spoštovati mednarodno pravo in tudi pravo EU", je dejal.

Ponovil je, da delajo na pripravi tožbe na Sodišču EU proti Hrvaški in da se bo v skladu s postopkom morala komisija odločiti, ali jo podpira in ali jo bo prevzela. Na podlagi ponedeljkovih Junckerjevih izjav pričakuje, da jo bo komisija podprla, saj je stališče komisije, da je "treba arbitražno razsodbo implementirati, da gre za evropski problem, saj je vladavina prava ena pomembnih vrednot, ter da je ta odločitev pomembna tudi za stabilnost Zahodnega Balkana".

To je še posebej pomembno zaradi odprtih vprašanj meje, ki jih ima Hrvaška s Srbijo, BiH in Črno goro, je dodal ter izpostavil, da je arbitražni model model, ki omogoča njihovo rešitev. Če bodo te države kandidatke za članstvo EU reševale te probleme s Hrvaško, kot jo rešuje s Slovenijo, bo minilo še sto let, "preden bodo videle EU", saj je na dvostranski način s Hrvaško tovrstna vprašanja nemogoče razrešiti, je poudaril Erjavec.

Meni tudi, da bi vodja opozicijske SDS Janez Janša, ki je v torek pozival k dialogu, lahko poskusil najprej z dialogom glede sporazuma iz Mokric, ki ga je podpisal kot premier in ki ga Hrvaška prav tako ne spoštuje.

Glede Janševega predloga, naj Hrvaška sprejme dvostranski sporazum Drnovšek-Račan, namesto da želi nova dvostranska pogajanja o meji, pa je Erjavec dejal, da bi to "šlo na škodo Piranskega zaliva", saj je z arbitražno sodbo več kot 80 odstotkov zaliva slovenskega.

Zanikal je še trditev hrvaške zunanje ministrice Marije Pejčinović Burić, da je rešitev blizu in da sedaj poteka tiha diplomacija med Slovenijo in Hrvaško. "Če sta Slovenija in Hrvaška sosednji državi, potem smo si zelo blizu, ampak to še ne pomeni, da je rešitev blizu," je dejal.

Glede tega, da hrvaški ribiči še niso dobili kazni slovenskih organov, pa je dejal, da je to stvar postopka, postopke pa bo Slovenija izpeljala do konca. V zvezi s trditvijo Zagreba, da bodo izrečene globe nične, pa je dejal, "da bodo zelo realne, ko bodo ti ljudje prišli na slovensko mejo in kjer bodo morali najprej plačati to globo, če bodo hoteli vstopiti v Slovenijo".

Ponovil je še, da v primeru implementacijo arbitražne sodbe hrvaški ribiči ne bi imeli nobenih težav pri delu, saj bi lahko v slovenskem morju lovili na podlagi dovolilnic. "Neimplementacija arbitražne sodbe gre v škodo hrvaških ribičev," je dodal.