Aleš Satler
Vrhunec vročinskega vala: v prestolnici že 13 dan zapored nad 30 stopinjami
29. 06. 2021 10.50
Tudi torek mineva v znamenju sončnega in zelo vročega vremena. Najvišje temperature so namerili na jugovzhodu Slovenije, in sicer do 36 stopinj Celzija. Temperature v prestolnici pa že 13 dan zapored vztrajajo nad 30 stopinjami Celzija, kar predstavlja junijski rekord. Do letos je najdaljši vročinski val v juniju trajal 10 dni, in sicer leta 2003. Na drugem mestu je z osmimi dnevi vročinski val, ki smo ga beležili ob koncu junija pred dvema letoma.
So temperature okoli –10 stopinj Celzija res polarni mraz?
13. 02. 2021 07.45
Letošnji februar zaznamujejo velika temperaturna nihanja. Če se je še pred enim tednom na jugovzhodu Slovenije ogrelo do 18 stopinj Celzija, so v zadnjih dneh marsikje tudi popoldanske temperature pod ničlo, ob jutrih pa v večjem delu Slovenije beležimo okoli –10 stopinj Celzija. Občutno ohladitev nam je prinesel zrak, ki se je k nam spustil iznad polarnih predelov. Ali to pomeni tudi, da nas je zajel polarni mraz?
Nam La Niña prinaša mrzlo in belo zimo?
28. 11. 2020 09.28
Po skoraj desetletju je temperatura morja v ekvatorialnem delu Tihega oceana veliko hladnejša od povprečja, kar pomeni, da je prišlo do izrazitega pojava La Niñe. La Niña ima neposreden vpliv na območja ob Tihem oceanu, na vreme v Evropi pa vpliva bolj malo. Vseeno sta zadnji dve zimi v času izrazite La Niñe za razliko od lani in predlani postregli s kar nekaj mraza in snega, a dolgoročne napovedi se s tem ne strinjajo preveč.
Jugozahodni fen potisnil temperaturo nad 20 stopinj
23. 10. 2020 08.07
Te dni smo po nižinah vzhodne Slovenije priča fenskemu efektu. Živo srebro se je zaradi spuščanja in segrevanja zraka ponekod povzpelo nad 20 stopinj Celzija, medtem ko je bilo v zahodni Sloveniji ob prehodu s Primorske v Notranjsko na isti nadmorski višini kar nekaj stopinj hladneje. V soboto bo jugozahodni fen ugasnil in temperature bodo bolj izenačene.
Zakaj nas obilne padavine pogosto dosežejo prav jeseni?
25. 09. 2020 06.16
Zajelo nas je pravo jesensko deževje, ki se bo nadaljevalo vse do sobotnega jutra. Seveda ni prav nobeno naključje, da nas več dni trajajoče deževje doseže prav v jesenskem času. Glavna razloga za to sta dva, toplo morje in hladen zrak s severa.
Bo severni pol poleti kmalu povsem brez ledu?
19. 09. 2020 12.14
Segrevanje našega planeta je še posebej opazno na skrajnem severu, v obsežnem Arktičnem oceanu je ledu iz leta v leto manj. Prav v teh dneh bo površina morskega ledu dosegla najnižjo vrednost letos, nato bo ocean začel zamrzovati nazaj. In letošnji minimum bo drugi najnižji od začetka meritev, po napovedih pa bi lahko bilo poletje na Arktiki povsem brez ledu že v roku dveh desetletij.
Letos na območju Slovenije 'le' 22.000 udarov strel proti zemlji
14. 08. 2020 06.00
Po nevihtno zelo mirnem maju in juniju so od sredine julija naprej pogostejši prehodi hladnih front z nevihtami. Leto 2020 bo vseeno med nevihtno manj aktivnimi v zadnjih dveh desetletjih, saj je bilo do sredine avgusta zabeleženih le dobrih 22.000 udarov strel proti zemlji, lani v tem času je bilo udarov že dvakrat toliko.
Zakaj nastanejo močni nalivi?
07. 08. 2020 06.00
Prejšnje dni sta zaznamovala ciklon in hladna fronta, ki se je počasi pomikala čez Alpe. V višinah je pihal vlažen jugozahodni veter, pri tleh šibak vzhodnik. Velika količina vlage, spreminjanje hitrosti in smeri vetra z višino ter velika temperaturna razlika med tlemi in višinami so dober recept za močne nalive. V naslednjih dneh bo vreme pokazalo svojo lepšo plat, nevihte z nalivi bodo zelo redke.
Kako učinkovita je obramba pred točo?
18. 07. 2020 14.15
Aktivno obrambo pred točo v Sloveniji izvaja Letalski center Maribor, ki pokriva le severovzhodni del države. Od maja do septembra z letalom v potencialno nevarne nevihtne oblake vnaša srebrov jodid, ki preprečuje nastanek večje in uničujoče toče. Izvajalci obrambe zatrjujejo, da so pri tem zelo uspešni, a mnenje stroke, ki temelji na znanstvenih poskusih, se že nekaj časa s tem ne strinja.
Zakaj je nebo modro?
10. 07. 2020 06.00
Zelo preprosto vprašanje, ki pa nima preprostega odgovora. Trik je v sipanju oziroma razprševanju sončne svetlobe na molekulah zraka. Najbolj se razpršita vijolična in modra svetloba, ker pa je modre več in jo naše oko zazna bolje, vidimo nebo modre barve.
Čeprav so tla že primerno ogreta, s setvijo ne prehitevajte
13. 03. 2020 06.13
Toplo vreme se nadaljuje in tudi tla so v teh dneh močno pretopla za sredino marca. Temperatura v globini deset centimetrov je blizu deset stopinj Celzija, tla so tako že primerna za setev marsikatere vrtnine. Ampak v naslednjih dneh se bodo tla postopno ohladila in vse do konca meseca trenutno ni na vidiku tako visokih temperatur, kot smo jih imeli v sredini tedna.
Vremenski dogodki, ki so najbolj zaznamovali leto 2019
26. 12. 2019 16.57
Leto 2019 bo v večjem delu Slovenije drugo najtoplejše v zgodovini meritev, najbolj sta izstopala junij in november, ki sta bila marsikje za več kot 3 stopinje Celzija toplejša od povprečja. Letošnji maj je bil hladen in deževen z rekordno malo sonca, imeli smo najhladnejši maj v času samostojne Slovenije.
Leto 2019 v Avstraliji rekordno suho in rekordno vroče
10. 01. 2020 06.00
Izjemno suhi pomladi v Avstraliji, h kateri je nekoliko pripomogel tudi šibak El Niño, je sledil prav tako suh in vroč začetek poletja. Poletje na južni polobli še ni niti na polovici, a padli so že številni rekordi, gozdnim požarom ni videti konca. V naslednjih dneh bo največ težav na JV države, v Viktoriji in v Novem Južnem Walesu.
Bližamo se minimumu Sončeve aktivnosti, bo naslednja zima zato končno bolj podobna zimi?
07. 02. 2020 06.00
Že od sredine leta 2018 je aktivnost Sonca zelo nizka in letos bomo zelo verjetno dosegli minimum v številu Sončevih peg med cikloma številka 24 in 25. Čeprav zelo spremenljiva Sončeva aktivnost nima velikega vpliva na globalno temperaturo, se iz podatkov v preteklosti vidi, da so bile zime blizu Sončevega minimuma v Evropi in Sloveniji nekoliko hladnejše od dolgoletnega povprečja.
Se lahko ponovi scenarij iz leta 1952, ko je bilo marsikje meter in pol snega?
14. 02. 2020 06.00
V sredini februarja 1952 je Slovenijo zajelo epsko sneženje. Začelo se je z dežjem, 13. februarja se je v višinah ohladilo in sledilo je dvodnevno obilno sneženje. Posledica tega je bila meter in pol debela snežna odeja po nižinah zahodne in osrednje Slovenije. Takšno sneženje v današnjem času ni nemogoče, je pa zelo malo verjetno.
Bi lahko močan vulkanski izbruh upočasnil globalno segrevanje?
31. 01. 2020 06.00
Zgodovinski podatki kažejo, da se vsake toliko časa temperatura na Zemlji za nekaj let občutno zniža in se kasneje postopno vrne na predhodno raven. Za nekatera hladna območja so krivi močni vulkanski izbruhi, ki visoko v ozračje izvržejo velike količine pepela in različnih plinov. Vulkanski material začasno zmanjša moč sonca, posledica tega je nižja temperatura na površju našega planeta.
Otoplitev v gorah: sneg se bo hitreje preobražal, nevarnost plazov 2. stopnje
06. 12. 2019 06.00
Razmere za obisk gora ob koncu tedna ne bodo tako ugodne, kot so bile v preteklih dneh, več bo oblačnosti in vetra, zaradi višje vlažnosti bo vidljivost bolj slaba. V visokogorju so razmere povsem zimske, v Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah je veliko snega, nevarnost proženja snežnih plazov je 2. stopnje.
V ponedeljek bo snežinke marsikje prineslo do nižin
28. 11. 2019 19.39
Ob koncu tedna nas bo preplavil hladnejši zrak, snežilo bo vse nižje, a po trenutnih napovedih debelejše snežne odeje po nižinah še ne bomo dobili. V napovedi za ponedeljek je še veliko neznank, že samo eno stopinjo hladnejša zračna masa namreč lahko pomeni, da sneži 150 metrov nižje, meja sneženja pa je odvisna tudi od jakosti padavin in vetra v spodnji plasti ozračja.
Kakšno vreme nam prinaša močan vetrovni stržen?
08. 11. 2019 06.43
Nad Alpami se v teh dneh zadržuje vetrovni stržen, najmočneje piha na višini okoli deset kilometrov, kjer veter dosega hitrosti celo do 250 kilometrov na uro. Ker zrak prihaja k nam od jugozahoda, imamo razmeroma toplo vreme s pogostimi padavinami. Vetrovni stržen je zelo pomemben v letalstvu, zaradi njegove predvidljive lege pa govorimo o letu z vetrom.
Ali bo babjemu poletju sledila še topla zima?
25. 10. 2019 06.00
Zelo toplo vreme z dnevnimi temperaturami okoli 25 stopinj Celzija se kar nadaljuje in se bo končalo šele prihodnji teden. Podobno toplim obdobjem oktobra in novembra v preteklosti so si sledile zelo različne zime, imeli smo tople in suhe, nekaj je bilo tudi zelo hladnih z veliko snega. Dolgoročna napoved evropskega meteorološkega centra nam sicer napoveduje nekoliko pretoplo in povprečno namočeno zimo.
Po prehodu hladne fronte razjasnitev in dobra vidljivost
03. 10. 2019 11.54
Izrazita sprememba vremena je posledica hladne fronte, ki je prešla Slovenijo. Pred in ob fronti so nastajale padavine, tudi nevihte z nalivi. Ohladilo se je za okoli 10 °C, v visokogorju je zapadlo nekaj centimetrov snega. Po prehodu hladne fronte je nad nami precej bolj suh in čist zrak, zato bo vidljivost v gorah v četrtek popoldne in petek zjutraj zelo dobra.
V soboto začetek kurilne sezone
20. 09. 2019 06.10
V soboto bo v večjem delu Slovenije izpolnjen pogoj za začetek kurilne sezone. Letos se bo ta začela malce prej kot po navadi. Od nedelje bo nad nami znova toplejši zrak in po trenutnih napovedih bo kurilna sezona prihodnji teden začasno prekinjena.
Ste že kdaj videli 'megleno mavrico'?
13. 09. 2019 06.00
Približno četrtina dni v letu se po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije začne z meglo. Megla je precej bolj pogosta v jesenskem in zimskem času, včasih lahko vztraja celo več dni skupaj. Na prehodu iz megle v sonce lahko opazujemo zanimive optične pojave, eden takih je 'meglena mavrica', ki nastane podobno kot običajna, le njene barve so precej neizrazite.
Kako nastanejo 'bele črte' na nebu?
16. 08. 2019 06.00
Pri izgorevanju fosilnih goriv nastaja veliko vodne pare in ogljikovega dioksida, majhen delež predstavljajo ostali plini in manjši trdni delci. V nasprotju s temperaturo na površju je na višini, kjer letijo potniška letala, vse leto okoli –50 stopinj Celzija. Vodna para se zato spremeni v ledene kristalčke, z zemeljskega površja to vidimo kot dolg bel oblak. Kako dolgo sled letala ostane na modrem nebu, je odvisno od relativne vlažnosti zraka na višini leta.
Ozrite se v nebo: prihaja meteorski dež
08. 08. 2019 11.27
Najbolj znan meteorski roj bo na začetku prihodnjega tedna dosegel svoj vrhunec, največ utrinkov bo v noči s ponedeljka na torek. Vremenska napoved za letos je zelo ugodna, v naslednjih nočeh bomo imeli večinoma jasno in toplo vreme, a dogajanje bo motila skoraj polna luna. Za opazovanje meteorskega dežja bo zato najverjetneje bolj primerno nedeljsko jutro, največ utrinkov boste lahko ujeli med 3. in 4. uro.
Do sobote še velika toplotna obremenitev, nato sledi kratek premor
25. 07. 2019 17.40
Petek in sobota bosta še vroča, zelo toplo bo tudi v nočnem času, ko bo temperatura marsikje ostala nad 20 °C. Toplotna obremenitev bo zato ostala velika, prehodna osvežitev nas čaka v nedeljo, že naslednji teden bo znova vroče. Zaradi visoke relativne vlažnosti je naše telo še dodatno obremenjeno in občutek imamo, da so temperature še višje, kot kaže termometer.
Kako nastane toča?
04. 07. 2019 17.51
Sredino popoldansko dogajanje so znova popestrile nevihte s točo, ki na srečo ni bila tako velika kot tista v začetku junija. Pogoji v ozračju namreč niso bili ugodni za nastanek velike toče, vseeno pa je velika količina manjše toče pobelila dele Krasa in Mozirje v Savinjski dolini. Petek bo minil v znamenju stabilnega vremena, v soboto in v nedeljo bo verjetnost za nastanek neviht znova večja.
Letošnji junij je prinesel številne vremenske rekorde
01. 07. 2019 06.30
V večjem delu države je bil letošnji junij drugi najbolj vroč doslej, v Ratečah pa se je uvrstil celo na prvo mesto. Pretekli mesec je izstopal tudi po zelo velikem številu sončnih ur, velikem izhlapevanju in majhni količini padavin.
Si predstavljate, da bi morje dvakrat na dan naraslo za 16 metrov?
20. 06. 2019 15.13
V času polne in prazne lune znaša razlika med plimo in oseko ob naši obali dobrih sto centimetrov, v času prvega in zadnjega krajca je ta razlika za polovico manjša. Na svetu pa obstajajo območja z mnogo izrazitejšo plimo in oseko – v zalivu Fundy na JV Kanade znaša ta razlika v povprečju kar 16 metrov, v ekstremnih primerih v preteklosti je že presegla 20 metrov.
UV-indeks bo v naslednjih dneh zelo visok, sonce nas lahko opeče prej kot v 20 minutah
13. 06. 2019 17.29
Smo v delu leta, ko je sonce najvišje na nebu in svetel del dneva najdaljši. Predvsem sredi dneva pride do tal veliko škodljivega ultravijoličnega sevanja, ki povzroča staranje kože in opekline, lahko povzroči tudi nastanek kožnega raka. Pred soncem se je treba dobro zaščiti, saj nam lahko opekline povzroči že v zelo kratkem času.