AvtorAna Pavlič
Panika – najsmrtonosnejši virus za demokacijo
09. 05. 2020 07.00
Če smo se opazovalci dogajanja zadnje dni kdaj prestrašili, kaj se je v naši državi zgodilo s politično kulturo, osnovnim bontonom komuniciranja in kaj bo po tednih, preživetih v strahu in negotovosti, dejansko postalo nova normalnost, smo bili po drugi strani hitro obveščeni, da je epidemija povzročila splošno stanje stresa, ki meje sprejemljivega očitno globoko pomika. A stres je kar za vse postal univerzalen izgovor, ne glede na vsebino našega greha – če smo prijavili soseda, ki je sveže prepleskal polovico hiše; če smo prejšnji teden stali v vrsti za hamburger in krompirček, pred dnevi pa smo bili prvi pred vrati salona za novo pričesko; če smo žalili, grozili in maltretirali nekoga, ki misli drugače od nas; če v našem kraju (ali javnem zdravstvenem zavodu) nismo želeli (ne mladih ne starih) okuženih s koronovirusom, ali pa če smo sprejemali napačne politične odločitve – bili smo pod stresom in biti nam mora odpuščeno.
Česa me je naučila korona – izolacijski premisleki
28. 03. 2020 10.17
Dnevi, ki jih trenutno preživljamo, bodo v prihodnosti nedvomno predstavljali pomemben del zgodovine. Koronavirus, ki nas v strahu pred okužbo postavlja v povsem enak položaj (nihče od nas na okužbo ni imun), je v mesecih svojega širjenja po vseh kontinentih tega sveta, predvsem zahodnim družbam, pred oči pomolil tragične prizore različnih vrst neenakosti, od katerih smo zahodnjaki še pred tedni uspešno bežali.
8. marec: štiri ministrice, en virus in nič feministk
07. 03. 2020 07.00
Dnevi okoli mednarodnega praznika žensk – dneva, ko bi se morali opominjati na krhkost do danes priborjenega in še ne dokončanega projekta osvoboditve polovice človeštva izpod konstruirane ideje o naši manjvrednosti, so tokrat polni pomembnejših, tako imenovanih državotvornih tem. Poslušamo lahko o novo iznajdenih značilnostih demokratičnega političnega procesa, v katerem se besede kdaj lahko tudi snedejo, kot naj bi se tudi ljudje spreminjali.
Za (čigave) otroke gre?
11. 01. 2020 07.00
Še nekaj desetletij nazaj, ko starševstvo še ni postalo tržna kategorija, statusni simbol in referenca uspešnosti nekega življenja v enem, je imeti otroke pomenilo spočeti, roditi in skrbeti za njih, dokler tega ne bodo zmožni sami. Družine so takrat navadno imele precej več otrok, kot jih imajo pari danes, a otroci so bili takrat rojeni kot posledica življenja v zakonu in ne kot investicijska odločitev za boljšo prihodnost in zdravljenje osebnih travm, kot se nam rišejo sodobni prikazi družinske dinamike.
Slovenija – družba normaliziranega nasilja nad ženskami?
30. 11. 2019 07.00
Slovenska družba ima z odzivanjem na problematiko nasilja nad ženskami nemalo težav. Te izhajajo iz legitimiranja seksizma kot upravičenega pogleda na delovanje sveta, v katerem je vloga žensk jasna, nespremenljiva in v primerjavi z vlogo moškega tudi precej manj pomembna.
Slike iz naše (narcistične) doline Šentflorjanske
09. 11. 2019 07.00
Dobrih sto let nazaj je Ivan Cankar tedanjo politiko in resnične namene političnega združevanja ter predstavništva popisal v drami Za narodov blagor (1901). Kot vemo, je bilo politično dogajanje v času Cankarjevega življenja razdeljeno na dva tabora, in ravno Za narodov blagor nam oriše natančno sliko dveh različnih političnih izhodišč, ki pa v resnici delujeta in si želita popolnoma enako.
Nikoli več – (pra)fašizma in nacizma?
14. 09. 2019 08.23
V teh dneh mineva 80 let, odkar je Hitler z invazijo na Poljsko pričel drugo svetovno vojno. "Nikoli več" smo poslušali, si kimali in všečkali na družbenih omrežjih. Svetovni voditelji so se na komemoracijah znova opravičevali Poljski, ki je med vojno izgubila 20 odstotkov svojega prebivalstva. Res, nikoli več ne smemo dopustiti, da se ustvarijo pogoji in okolja, v katerih bi ideologije nacizma ter fašizma znova lahko uspevale.
Seksizem naš vsakdanji – kaj si res zaslužimo ženske?
20. 07. 2019 07.00
Svet Evrope je po priporočilu odbora ministrov konec letošnjega marca sprejel mednarodno definicijo seksizma in seksističnega vedenja ter različna priporočila za identifikacijo in boj proti seksizmu v Evropi. Omenjeni dokument je seksizem poimenoval kot zgodovinsko neenaka razmerja moči, ki vodijo v diskriminacijo v naši družbeni sedanjosti in preprečujejo enak in emancipatoričen napredek žensk v prihodnosti.
Kdo nam vlada v Evropi?
05. 05. 2019 09.52
Bolj kot to, komu od političnih akterjev in akterk bo uspelo strah mobilizirati do te mere, da se bodo njihovi privrženci 26. maja na volitve odpravili in tam za njih tudi volili, bi nas moralo skrbeti, kaj pomeni takšno stanje in vzdušje proti-demokracije, v kateri smo se znašli danes.
Marš na volitve!
23. 03. 2019 07.00
Se spominjate časa, ko je bil vstop v Evropsko unijo in s tem umestitev Slovenije v družbo naprednih zahodnih držav, stran od kaotičnega in preveč nazadnjaškega Balkana, poglavitni cilj slovenske politike?