AvtorAna-Marija Ficko
V divjino: Ko ti preživetje podari stik s samim seboj
21. 06. 2025 09.35
Če zaprete oči in si predstavljate, da vas nekdo odpelje globoko v gozd in vas tam pusti brez hrane, vode, zavetja, bi znali preživeti? Gon po preživetju in tovrstna znanja smo si ljudje v svojo bit vgrajevali tisočletja, a na žalost danes, ko nam je vse na dosegu roke, ti ostajajo zakopani precej globoko. Tako zelo, da bi bil verjetno odgovor na zastavljeno vprašanje, ali bi znali preživeti, verjetno ne oziroma zelo težko. A za prebujenje ni treba veliko. Potrebni so le želja, volja in pomoč nekoga, ki do obisti pozna govorico narave. Jaz sem svojega guruja preživetja poiskala sredi dolenjskih gozdov. Moj namen je bil preprost: čim hitreje naučiti se osnov preživetja v naravi. A sem na koncu v divjini našla veliko več kot le to.
Ko krave odidejo na dopust
14. 06. 2025 07.00
Ko se izpod planin sredi noči zasliši zvonjenje, človek ve, da se bodo gorski pašniki kmalu ozaljšali s prijetnimi štirinožnimi obiskovalkami, ki bodo svoje menze v dolini za tri mesece zamenjale za večzvezdnične gorske restavracije. In prav ta konec tedna je na semaforju nove pašne sezone zagorela zelena luč. Njeni svetlobi je ekipa rubrike Na bolje sledila na najvišjo visokogorsko pašno planoto pri nas. In sicer v družbi navdušenih mladih pastirjev, ki pravijo, da planšarska tradicija pri njih še ne bo tako kmalu izumrla. Velika planina, prihajamo!
Prinaša nepogrešljiva zver Slovencem prestižno nagrado?
28. 05. 2025 21.01
Čeprav velja za samotarja, se rad druži, ko je za to čas, včasih celo z boljšo polovico podeli plen. Čeprav ga nekateri imenujejo morilski stroj, je lovec šibkejših in bolnih, zato pa tudi nepogrešljiv člen ekosistema. In medtem ko smo ga pred stoletjem iztrebili, se je okrepljen z novo krvjo vrnil. Zdaj se Slovenci lahko pohvalimo, da po naših gozdovih poleg 18 doseljenih risov hodi tudi več kot 30 njihovih potomcev, za uspešno izveden projekt LIFE Lynx, ki je združil lovce, gozdarje, znanstvenike in naravovarstvenike iz petih evropskih držav, pa smo prejeli tudi nominacijo LIFE 2025, ki je ena najprestižnejših okoljevarstvenih nagrad. Nam bo uspelo zmagati? Z uspešno naseljenimi risi smo pravzaprav že.
Na obisku pri letečih farmacevtkah
22. 05. 2025 06.25
Njena zgodba se je začela že pred 40 milijoni let. Takrat je živela še samotarsko življenje. Potem pa je po desetih milijonih let ugotovila, da je ključ do uspeha povezovanje. In danes lahko na njen račun živi tudi človek. Čebele so za človeka življenjskega pomena, ne le ker so t. i. leteči farmacevti, saj naj bi njihovi izdelki pomagali pri več kot 500 zdravstvenih težavah, ampak tudi zato, ker so pomembni opraševalci. Ker brez čebel ni rastlin, ni hrane in posledično ni tudi človeka. Se ljudje tega dovolj zavedamo?
Skrivnostni prebivalci Ljubljanskega barja
15. 05. 2025 08.16
Če bi se lahko usedli v časovni stroj, bi si upali oditi 6600 let v preteklost? In sicer na Ljubljansko barje? Videli bi, da je bilo življenje takrat precej manj divje, kot si ga morda predstavljamo. Takrat je Ljubljansko barje prekrivalo veliko jezero, ob njem pa so živeli koliščarji, skrivnostno ljudstvo, za katerega ni čisto jasno, od kod je prišlo in kam je odšlo. Pred dvema letoma pa so se ponovno vrnili. Pa čeprav v prenesenem pomenu, in sicer v obliki koliščarskega naselja v naravni velikosti, ki ga je vredno obiskati tudi zato, ker lahko človek ob sprehodu po barju, če le odpre oči in ušesa, prisostvuje pravim koncertnim ptičjim arijam, tudi tistih ptic, ki so lani odšle na prezimovanje, pa so se prav v teh tednih že vrnile.
Moderni prisluškovalci narave
08. 05. 2025 07.00
Si predstavljate, da bi si lahko velik del hrane pridelali sami in za to niti ne bi porabili veliko časa in energije? Pridelava hrane ni nujno le trdo delo, je naraven ples z naravo, v katerem postanemo ljudje potrpežljivi opazovalci in skrbni nabiralci. Tako meni skupina prav posebnih strokovnjakov, nekakšnih modernih šepetalcev ali pa bolje kar prisluškovalcev narave, ki ljudem pomagajo do lastnih vrtičkov in trajnostnih nasadov. In ti niso le način pridelave hrane, ampak so živi ekosistemi, ki združujejo rastline, tla in ljudi v popolnem sožitju.
Kovač, ki z milino ustvarja ostrino
01. 05. 2025 09.15
Bi imeli službo, zaradi katere se počutite kot da je vsak dan praznik dela? Obiskali smo enega takšnih srečnežev, njegova posebnost pa je, da zna z milino ustvarjati ostrino. In za njo se ozira marsikateri kuharski entuziast in profesionalni chef. Srečni stvaritelj je Timotej Kruška, učitelj smučanja, kaskader in večni ljubitelj borilnih veščin, ki je prisilno postal kovaški samouk, ker je želel skovati lasten meč, potem pa postal nožarski mojster, pustil zanesljivo službo in začel živeti svoje sanje.
Rudnik, kjer rastejo najhitrejši kapniki
24. 04. 2025 07.47
Veste, da imamo nedaleč od prestolnice v osrčju Slovenije kraj z najbolj raznolikimi minerali v Evropi, kjer kapniki rastejo tudi 1000-krat hitreje kot drugod in kjer na enem od področij raste več kot 2000 različnih rastlinskih vrst? Morda pa je čas, da se v prihajajočih prostih dneh odpravite na izlet proti Litiji.
Zgodba o najlepših pisanicah in najboljši potici
17. 04. 2025 10.23
Bi pred velikonočnimi prazniki obiskali deželo, kjer kokoši nosijo rdeče-črna jajca in vas, kjer gospodinje iz obilice miru, toplote in časa pečejo odlične potice? Velika noč je največji krščanski praznik, a tudi tisti, ki niso verni, se pogosto veselijo obredov, vonja po potici in pirhov ter družinskega vzdušja. Razmišljala sem, da bi letos tudi jaz velikonočne dobrote pripravila malce drugače kot običajno. Iskala sem ideje, našla pa mir.
Soba pobega, ki nima sten, ne oken ne vrat
20. 03. 2025 09.49
Gozd marsikomu predstavlja odmik od vsakodnevnih skrbi. Nedaleč od centra naše prestolnice pa se vanj lahko odmaknete na malce drugačen način. Da se v njem igrate. In sicer z reševanjem ugank.
Ideja za izlet: skrivna stopnišča, skrivni rovi in celo skrivna knjižnica
23. 08. 2024 16.06
Imate radi skrivnosti? V tokratnem prispevku vam jih bomo razkrili kar nekaj. Obiskali smo nekdanji rudnik svinca in srebra nad Laškim, iz katerega obiskovalci čudežno ne najdejo poti ven, v dolini Gračnice, kjer kraljuje kartuzija, pa smo se splazili v skrivne prehode in knjižnico, kjer se zvedavost lahko plača tudi s smrtjo. Ste vedeli, da se je prav za temi zidovi nekoč pletla tudi romantična zgodba slovenskih Romea in Julije in da je slednja morda prav tu v Jurkloštru našla svoj zadnji počitek?
Lepa doživetja za malo denarja: železnica, ki je postala kolesarska pot
31. 07. 2024 20.21
Kam po lepa doživetja za malo denarja? Prav gotovo vam ni treba iti čez mejo. Slovenci imamo skrite dragulje pred nosom. Le najti jih je treba. Tokrat smo obiskali eno najbolj sodobnih kolesarskih poti, 35 kilometrov dolgo Štrekno, kjer so še pred dobrimi 50 leti vozili vlaki, zdaj pa le še ljubitelji raziskovanja na dveh kolesih. Ste vedeli, da imajo v Šaleški dolini celo kraške jame in da se da pri 30 stopinjah Celzija ohladiti tako ob vrtenju pedal kot ob skoku v čisto jezero, pa čeprav je slednje zapuščina velenjskega premogovnika?
Del verige dobrih ljudi tudi čudodelka, ki letno speče več kot 500 potic
20. 12. 2023 19.21
Praznično vzdušje vedno spremlja tudi vonj po dobrotah. In ob bližajočem se božiču je najizrazitejši vonj prav gotovo vonj po potici, ki ne bi smela manjkati na nobeni slovenski praznični mizi. A na žalost se to vseeno dogaja, ker si je nekatere družine ne morejo privoščiti. V Vili Šumica v Kranjski Gori, kjer med počitnicami na svoje skrbi pozabijo tudi otroci iz socialno ogroženih družin, te tradicionalne in okusne slovenske dobrote nikoli ne zmanjka. Kuharska čudodelka – kuharica Helena – vsako leto sama speče več kot 500 potic.
Kam je šel milijon in pol evrov, ki ga je zbrala Veriga dobrih ljudi?
13. 12. 2023 19.12
Za tiste, ki so jih prizadele uničujoče poplave, je Veriga dobrih ljudi zbrala 1,5 milijona evra. S tem denarjem so si številne družine vsaj za silo že uredile svoje domove, a marsikdo je še daleč od stanja, vrednega človeka. Je denar prišel v prave roke?
Vse več nesreč pri adrenalinskih športih na vodi
14. 08. 2011 19.06
Lani so na Centru za obveščanje prejeli 171 klicev zaradi nesreč pri športnih aktivnostih. Četrtina jih je povezana z dejavnostmi na vodi, letos pa je teh nesreč še več. Bi morali poostriti zakone?
'Gospod, bi blo kaj drobiža?'
13. 08. 2011 18.47
Zaradi ekonomske krize je vse več ljudi pahnjenih v revščino, z njo pa narašča tudi število beračev. Policija ugotavlja, da pri nas narašča tudi število vsiljivih beračev, tistih, ki hodijo za mimoidočimi, jih vlečejo za oblačila in celo zmerjajo.
IDEJE ZA LEPŠI SVET: Mladost in modrost se vzajemno osrečujeta
06. 08. 2011 18.17
Nuša Tojnko je že kot 15-letno dekle večino svojega prostega časa posvetila pomoči ostarelim. Če bi se ljudje zavedali, kako pomembno je sobivanje generacij, bi bili srečnejši, pravi Nuša.
Črn odsek na štajerski avtocesti
31. 07. 2011 17.58
Na štajerski avtocesti, od Vranskega do Slovenske Bistrice, se je letos zgodilo že 30 prometnih nesreč, lani jih je bilo toliko v celem letu. Samo v zadnjih dveh tednih se jih je na odseku Trojane–Tepanje zgodilo 16.
Po prehitevalnem pasu se prehiteva
28. 07. 2011 18.51
Marsikateri voznik se ne zaveda, da s prepočasno vožnjo po prehitevalnem pasu in s tem, da se ne umakne hitrejšim vozilom, ogroža tako sebe kot ostale voznike. Policisti pa vas lahko tudi oglobijo.
Zaskrbljeni starši slovenskih otrok na Švedskem
25. 07. 2011 19.42
Zaradi tragedije na Norveškem so na MZZ prejeli več klicev zaskrbljenih staršev skavtov in tabornikov, ki so na Švedskem, v kraju nekaj 100 km od Osla. A pristojni zatrjujejo, da so otroci varni.
IDEJE ZA LEPŠI SVET: Inovativna kolesa za lajšanje prisilne drže
20. 07. 2011 19.52
Goran Leban je razvil inovativno kolo, ki kolesarjem olajša prisilno držo na kolesu. Leban je sicer razvil že vrsto pripomočkov, ki ljudem, tudi invalidom, vsak dan lepšajo življenje.
Z močno željo in vztrajnostjo do nemogočega
30. 06. 2011 18.11
Skupina slovenskih in srbskih gorskih reševalcev je nekdanjemu kolegu, ki ga je usodno zaznamoval ponesrečen padec s padalom, izpolnila željo, da kljub invalidnosti osvoji najvišji slovenski vrh.
Nevaren orjaški dežen
23. 06. 2011 20.01
Orjaški dežen je lahko visok dva metra ali več, krasijo pa ga zanimivi beli cvetovi, zaradi katerih si ga marsikdo zaželi kot okras na vrtu. A je vse prej kot nenevaren. Njegov sok povzroča burne alergije na koži, trajne brazgotine in celo slepoto.
Po miših slovensko vojsko napadajo še ptiči
20. 06. 2011 19.34
Potem ko so aprila miši na letališču Cerklje ob Krki pogrizle kable treh pilatusov, so se zdaj na pripadnike letalske enote spravili še ptiči. Med telovadbo je vojaka napadel ptič in ga tako ranil, da je potreboval zdravniško oskrbo.
Inštruktor potapljanja priklenjen na invalidski voziček
15. 06. 2011 19.30
Damjan Peklar je, kljub temu da je paraplegik, postal inštruktor potapljanja. Kljub hudi poškodbi hrbtenjače, ki ga je priklenila na invalidski voziček, je osvojil inštruktorsko kategorijo po standardih največje svetovne potapljaške zveze C.M.A.S.
IDEJE ZA LEPŠI SVET: Hoja po rožicah
10. 06. 2011 19.47
Pred šolami vsako jutro navadno nastane prava prometna zmeda, kar predstavlja nevarnost predvsem za najmlajše. Na Osnovni šoli Maksa Pečarja so se tem težavam letos izognili. Poglejte, kako.
iPhone tudi v Sloveniji
10. 06. 2011 19.34
Če doslej nismo mogli kupiti kultnega mobilnega telefona – iPhona, ki je v ZDA pred štirimi leti povzročil pravo evforijo, je Slovenija zdaj končno našla svoj prostorček na velikem Applovem zemljevidu.
Kdo je kriv za črno statistiko?
22. 05. 2011 19.03
Čeprav se v zadnjih letih število prometnih nesreč zmanjšuje, je letos na slovenskih cestah umrlo že 55 ljudi. Kdo je kriv za takšno statistiko in kaj Slovenci v prometu delamo narobe?
Občine ne spoštujejo zakona
18. 05. 2011 19.14
Zakon določa, da mora vsaka občina sama poskrbeti za zapuščene živali na njenem območju oz. skleniti koncesijo z enim od zavetišč. A koncesije imajo sklenjene le štiri občine, prek 200 pa se jih sproti dogovarja.
Varnostni pas lahko reši življenje
16. 05. 2011 19.26
Število voznikov, ki ne uporabljajo varnostnega pasu, se zmanjšuje, toda veliko potnikov se še vedno ne pripenja, predvsem na zadnjih sedežih. Statistika pravi, da je med smrtno ponesrečenimi kar tretjina tistih, ki niso bili pripeti.