AvtorAnita Ogulin
'Razpadajoča opeka, za silo nastavljena okna ... Zares nepredstavljivo in srhljivo'
11. 08. 2019 07.00
Rana ura, zlata ura so dejali naši predniki. Rek, ki velja še danes in bo zagotovo tudi v prihodnje. To jutro pomislim nanj zato, ker mimo naju s kosmatincem teče zares veliko rekreativcev. Mladi, srednjih let, mojih let in še starejši. Umakneva se jim s poti.
'Ni prenesel stalnih očitkov, da ne zasluži za družino, da je lenuh'
04. 08. 2019 16.09
Navsezgodaj preberem sporočilo: "Nujno moram do vas, nujno. Danes! Ker je moje življenje odvisno le še od vaše pomoči. Če me ne sprejmete, me ne bo več." Besede, ki nam jih v tem poletju praktično vsak dan namenjajo uporabniki, ki so v stiski. Vsakič me takšni stavki presunejo in tudi tokrat so me.
'Ponoči so morali otroci in mačeha v gozd, kjer je zahteval, da si skopljejo grobove'
28. 07. 2019 07.00
Že zjutraj pritegne mojo pozornost otroški jok. Vselej, ko ga zaslišim, me spreleti srh. V misli se mi prikradejo zgodbe otrok, ki so in še sestavljajo naš vsakdan. Pa naj si bo na taborih, letovanjih, potovanjih, varstvu otrok, učni pomoči ali v družinah, kamor nas vodi klic za pomoč. Pogled se ustavi pri materi, ki otroka vleče za lase.
Zgodaj zjutraj klic mamice, ki noč preživlja pod milim nebom ...
21. 07. 2019 07.00
Zjutraj vidim neodgovorjen klic mamice, ki je nastal ob treh ponoči. Za njim pa sms. Mama z otrokom je bila pred nekaj dnevi prisilno deložirana in bi morala včeraj prejeti ključe zasilnega prebivališča. Piše, da noč preživlja pod milim nebom. Otroka je usmerila k znancem. V stiski so jo zapustili tudi prijatelji, sorodnikov nima. Tako zelo upam, da bo danes prejela ključe vsaj začasnega bivališča.
'Pripotovala je na naslov, kjer moža že dve leti ni bilo več. Zlomljena se je vrnila domov'
14. 07. 2019 07.32
Priznati moram, da je današnje zgodnje jutranje zvonjenje pravo veselje za nov dan. "Gospa, imamo staro hišo, na Krku. Za šest dni vam jo z veseljem ponudimo za letovanje ene od vaših družin." Pred tednom dni je prišla podobna ponudba hotelskega kompleksa, ki me je prav osrečila. Kajti, že nekaj let nudijo družinam največjih stisk Slovenije tedenske počitnice v njihovih čudovitih destinacijah.
'Ljudje, ne sodite, če ne poznate resnice enodejank življenj ljudi v stiski'
07. 07. 2019 07.00
Zelo rada imam poletje, pa sonce, naravo in ljudi, seveda. In nikoli nisem imela težav z vročinskim valom, z leti pa ga vse težje prenašam. Je pa res neprijetno, ko se pogovarjam z uporabniki in je v naših prostorih vroče kot v peklu.
Duševnih stisk otrok in mladostnikov je vse več
30. 06. 2019 07.00
Glasne ptice v jutro družno in glasno pošiljajo odo radosti. Prisluhnem ptičjemu žgolenju in poskušam prepoznavati posamične ptice. Kako čisti zvoki teh majhnih kljunčkov, ki jih sem in tja preglasijo vrane. Mož napove, da ga bo danes zaposlil zeleni program (košnja trave, urejanje vrta, oskrba zajčkov), sama pa se znova opravičim, ker se bom vrnila domov zelo pozno.
Ugasnilo je upanje v lepše življenje
23. 06. 2019 10.42
Skozi koprenasto nebo že ob šestih zjutraj prijazno pozdravljajo sončni žarki. Po poti ob Savi pa tokrat neobičajna množica polžkov hiškarjev. Počasno drsenje po prašni poti jim ne dopušča priti na drugo stran v senčno rastlinje, zato jih hitim prestavljati med zelenje želene smeri. V tistem hipu izza grmovja skoči srnica. Pomislim, da je res popolno jutro in nadaljujem pot.
'Izsušenega telesa, bleda in izčrpana je opravičujoče sedla in izjokala stisko revščine'
16. 06. 2019 11.45
Lahko bi dejala, da se je dan začel, še preden sem legla k počitku. Ura je 1.30 ponoči, ko zvoni telefon. Kliče me mamica, ki doživlja nasilje moža. Dovolj ima vsega in je pripravljena oditi stran od njega, kar absolutno podpiram.
'Štedil je pri hrani. Zaužil jo je le vsak drugi ali tretji dan'
15. 06. 2019 07.00
Že dolgo vem, da rek , da se po jutru dan pozna, ne velja več. In kot bi vedela, sem zjutraj dolgo objemala tisto"moje" drevo, kjer zares začutim povezavo z naravo.
Obiski po domovih bi morali biti dnevna praksa socialnih delavcev
09. 06. 2019 15.11
Iz kratkega spanca me zbudi telefon: "Anita, grem malo na morje, pa sem zgodnja, da se izognem gneči na cesti. Veš, včeraj sem dala tvoje povezave eni gospe, ki …" Predsednica enega od DPM vzhodne Slovenije predstavi problem trpinčene mame, ki izgublja streho nad glavo in želi, da jo obvestim, kako ga bom rešila. Pogledam na uro, ki kaže 5.15. Sploh še nisem čisto pri sebi, saj sem legla šele ob dveh zjutraj. Kajti komunikacija z mamico, ki se je bila pripravljena posloviti od življenja, je terjala svoj čas.
Dnevnik Anite Ogulin: Sami s kupom neplačanih položnic, s sramom in nemočjo
02. 06. 2019 07.00
Vremenu, ki ga doživljamo v tem mesecu, gre pripisati veliko slabe volje med ljudmi. Kadar nebo nima nasmeha sonca, se tako zelo odraža tudi v naši dnevni komunikaciji z družinami v stiski.
Dnevnik Anite Ogulin
26. 05. 2019 07.00
Že ob šestih zjutraj telefon. "Gospa, ne morem več. Res ne morem več, svet se mi ruši, otroci mi gredo na živce, nihče me ne razume ..." Klic obupane mamice je resno opozorilo. Sledi dolg pogovor, želi si biti slišana, potrebuje besede podpore, potrebuje čutenje …