AvtorAnita
Vse je bilo razmetano, jasno je bilo, da sta starša izgubila zadnji kanček funkcionalnosti
02. 08. 2020 07.26
Vožnja proti severozahodu naše države je prijetna in mirna. Prometa na tej večno obremenjeni cesti praktično ni. In to med tednom. Presenečena nad umirjenim počitniškim utripom in vesela, da se lahko brez stresa in po predpisih peljem in premlevam zgodbe družin, ki jih bom danes obiskala.
'Mama je počakala, da je zaključila šolo, da je ne bi bremenila njena smrt ob najpomembnejšem izpitu'
26. 07. 2020 06.57
Jutra so moj najlepši del vsakdana in rada jih imam. Vzbujajo mi tisti notranji občutek življenja, čeprav se v nadaljevanjih dni prepogosto vanje vpletajo tako zelo žalostne in težke zgodbe otrok, mladih in družin od vsepovsod.
'Ne zmorem več, prodajajo našo hišo ... Iskali in iskali smo pravico in zdaj so nas vsi izdali'
19. 07. 2020 07.00
Uvod v dan ob Savi me napaja s svežino. Še ptice je presenetila znižana poletna temperatura, saj to jutro ni slišati njihovega veselega žgolenja. Moje misli pa se, namesto da bi plavale po rečni strugi, ustavljajo pri družini, ki bo morala v teh dneh zapustiti svoje domovanje.
Ko so se preoblekle v kopalke, smo osuplo gledali njihova telesa
12. 07. 2020 07.00
Dan pred izletom sta se mamica in očka znova tepla in Mojca je tiho stala med vrati, ko jo je očka zgrabil za lase in jo udaril ob vrata. Ker sta sestrici kričali in se bali za Mojco, sta bili tepeni tudi oni dve. Tepene pa so bile tudi, če so bile preglasne in če so prijatelje iz vasi pripeljale domov na druženje. Mojca je tedaj imela 9 let, sestrici pa 7 in 5 let.
Po rojstvu drugega otroka je mož ugotovil, da ga družinsko življenje utesnjuje
05. 07. 2020 07.00
"Sram me je prositi, veste. Ampak moja otroka hrepenita po jogurtu in mleku. Jočem, ker jima ne morem privoščiti niti tega. Tudi do vas sem se pripeljala z avtoštopom, saj ne zmorem kupiti niti avtobusne vozovnice. Sem pa v tem času, ko ni zares ničesar za v lonec, z otrokoma raziskala naravo in ugotovila, da so travne bilke odlične za pripravo zelenjavnih juh. Od tega živimo.
Sama z otrokom, neozdravljivo bolna in brez sredstev
28. 06. 2020 07.00
Ko prispeva do terapevtske sobe, utrujeno sede. Gledava se iz oči v oči. Njene so udrte, obkrožajo jo temni kolobarji, ki tako zelo izstopajo z na videz deškega obraza. Prijazno vprašam po počutju in oblijejo jo solze. "Gospa nikoli, zares nikoli, nisem prosila za nobeno pomoč. Nikoli. Za vse sem poskrbela sama. Ni bilo lahko – toda zmogla sem. V to moje življenje se je naselilo preveč, mnogo preveč problemov. Ves čas se ob delu in materinstvu soočam z njimi, tokrat pa so me povsem onesposobili," pravi in glasno zaihti.
Otrokom letošnjih počitnic ne sme vzeti nobena epidemija
21. 06. 2020 12.30
Rebekina starša sta se v času, ko sta oba ostala na čakanju tako prepirala in pretepala, da je večkrat posredovala policija. Ni vedela za katerega naj se zavzame. Večkrat je bila tepena tudi sama. Ko smo v Verigi dobrih ljudi pomagali družini v času izrednih razmer – smo deklico morali umikati. Kako zelo umik potrebuje tudi med počitnicami ...
Nihče ne bi smel v stiski biti sam in nihče ne bi smel biti sojen za svoje okoliščine
14. 06. 2020 07.02
Tisto sobotno jutro, ko se je družina zbrala pri zajtrku, Urške ni bilo. Ni je bilo niti v svoji sobici. Vsa družina jo je iskala. Po nekaj urah so jo našli. Nihče od njih ne bo izbrisal iz spomina tistega trenutka. Urška je odšla. K babici, dedku, stricu. Odšla je za vedno …
'Razmišljam, da le naša pomoč ne bo dovolj'
07. 06. 2020 07.00
Ne vidim izhoda gospa. Za moja dva otroka in zame ga res ni več. Potiho in počasi, z več prekinitvami pove, kaj se ji je zgodilo. Obupuje. Brez dela je že drugi mesec, hkrati pa brez centa v denarnici. Čakajo položnice, dolgovi se nabirajo ... V tem tednu še ni jedla tople hrane, komaj je je za oba otroka.
Premnogi otroci so se šolanja na daljavo lotevali lačni
31. 05. 2020 07.13
Ne morem se zbrati, ne morem. Po licih Janu polzijo solze, izvabil jih je tudi iz oči naše prostovoljke, ki dijaku tik pred zaključnim izpitom pomaga razumeti in osvojiti snov. Jan ni imel računalnika do pred dveh tednov, ko smo mu ga podarili. Zgolj po telefonu ni mogel slediti šoli na daljavo. Tudi družinske razmere mu tega niso dopuščale. Utesnjena soba in kuhinja, kjer živi z mamo in tremi sestrami, nima niti kotička, ki bi mu zagotavljal mirno učenje. Finančna stiska družine pa je še dodatno vplivala na koncentracijo za pripravo na zaključni izpit.
Drug drugemu sta očitala brezposelnost, nesposobnost, kriza je načela njun odnos
24. 05. 2020 07.00
Izteka se čas, vsaj upamo, da se zares izteka, ki smo ga različne generacije doživele prvič. Kot bi kolo časa ustavilo svoje divje vrtljaje in jih usmerilo v vsakega od nas. V naša družinska okolja. V naše domove. Preizkušalo je naše odnose znotraj družinskih in partnerskih odnosov. Preizkušalo našo moč, pogum in disciplino.
Ko je prišla na delo krvava od udarcev, so jo z otroki odpeljali na varno
22. 12. 2019 10.39
Od začetka skupnega življenja ji je partner ves prihodek pobral zase. Ker je vezala dolgove na prihodek, je bil ta vse manjši, zato je bila pogosto tepena. Ker ob koncu meseca denarja ni bilo dovolj, pravi. Pravi pekel pa se je pričel z rojstvom drugega otroka. Partner je postajal vse bolj nasilen. Do nje in otrok. Na delo je prihajala z modricami, pogosto tudi s polomljenim rebrom.
Iz vrtca prinesel parkeljna iz testa, da ga je delil z družino
15. 12. 2019 06.00
Tako kot vsak dan sem se tudi včerajšnji večer pozno vrnila domov. Pot k družini v stiski je ostala v mojih mislih tudi prek noči. In tiste žalostne očke otrok, kljub radoživosti – me spremljajo še danes. Majhna sta. Ostala sta brez mamice. V tem temnem mesecu je obupala nad življenjem. In strah otrok, da bi izgubila še očka, je več kot očiten.
'Otrok je skrivaj v šoli pobiral kruh in jabolka'
08. 12. 2019 08.51
Če sta mi jutro polepšala dva srčna prostovoljca, ki sta ponudila pomoč v zares napornih dejavnostih tega časa, me je bolela duša ob pogovoru s hudo bolno mamico.
Stiska mame: srednješolec ugotovil, da je velik strošek, in ne vidi več smisla življenja
30. 11. 2019 09.21
Mamica dveh otrok je po več operacijah ostala na bolniškem staležu, dohodki, ki so prej zadoščali za normalno življenje, so se razpolovili. Nakopičili so se dolgovi, več mesecev že varčujejo pri hrani. Srednješolec tako odhaja lačen k pouku, popoldne ostaja lačen doma. Stiska družine je velika.
Žanova zgodba: 'Ni zmogel govoriti. Le jokal je in prosil, da ga odpeljejo domov'
24. 11. 2019 07.00
Tisti dan se je dopoldne, po nekaj dneh odsotnosti, vrnila mama. Pripeljal jo je neznani gospod. Žan je stekel k vozilu, vesel povratka mame. Ni ga pogledala. Jezno je odšla v spalnico. Deček je tekel za njo. Pred njim je zaprla vrata in zavpila, da potrebuje mir, ker bo spala. Pozno popoldne se je vrnil z dela očka. Bil je opit.
Očeta prepričal, da je zanj dvignil kredit, nato je izginil, očeta pa so prisilno izselili
17. 11. 2019 07.00
Zadnja dva meseca praktično ni jutra, da ne bi imela že navsezgodaj klica uporabnikov na intervencijo ali nujno pomoč. To jutro je poklicala mamica iz Primorske. V družini so trije otroci. Očka je pred kratkim napravil samomor. V zelo hudi stiski je. V večkratnih grožnjah samomora moža ni prepoznala globine problema, ki ga je izražal na neprave načine.
Mamice na dogovorjeno srečanje ni bilo. Kličem jo – telefon zvoni v prazno ...
10. 11. 2019 07.00
Jutranji klic: gospa, lepo prosim, pomagajte moji znanki. Vem, da se močno trudi. Sama je z otrokom, živi v podnajemu in ne zmore več plačila zapadlih obveznosti. Pravkar me je poklicala in se poslovila od mene. Jokala je in povedala, da ne vidi več smisla življenja ne zanjo ne za svojega otroka. Ki je prvošolček. Že tretji mesec ni zmogla poravnati elektrike, danes so ji napovedali odklop. Ni poravnala obveznosti do šole. Tako ne zmore več.
Umrl jim je očka, nato še mamica ... Nebo je polno zvezdic, ki sijejo otrokom
03. 11. 2019 08.34
Četrti jesensko počitniški dan preživljamo s polno hišo otrok počitniškega doma Zambratija. Seveda smo si vsi želeli lepega vremena in hkrati upali, da bo indijansko poletje vstopilo v november. Pa ni. Toda ko gre za ta iskrena otroška bitja in otroke ranljivih družinskih okolij, nikoli nikomur od nas spremljevalcev ni mar ne časa ne vremena. Tudi truda ne. Vsi kot eden se spojimo z njimi in zanje.
Mati samohranilka skoraj odplačala kredit za stanovanje, nato prišel moški, ki trdi, da je njegovo
27. 10. 2019 07.00
Sreda je. Dan, ko se s sodelavci ZPM Ljubljana Moste - Polje povsem posvetimo stiskam ljudi Slovenije, ki prihajajo že trumoma. Pripravim se nanje ...
'Pomoč potrebujemo, vsi trije otroci in sama'
20. 10. 2019 07.00
Letos prvič z nekakšno tesnobo stopam v temna jutra. Ni prijazno hoditi po poti, kjer ne vidiš ovire ali živalce, ki jo prečka. Kosmatinec, ki me spremlja, pa vleče na vse strani, da ga komaj obvladujem. Zares ne maram temnih mesecev. Saj jih na naši Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje prav nihče ne sprejema. Še več. Bojimo se jih. Vsako leto oktober, november in še posebno december naplavlja zares ogromno najhujših zgodb leta. Tistih, ki so bile predolgo zamolčane, skrivane, tudi zanikane.
'Sram me je bilo priti do vas. Ne zmorem več tako naprej'
13. 10. 2019 07.00
Že zjutraj gledam v izsušeni bledi obraz mlade mamice. Ne more zadrževati solza, ko pripoveduje svojo trpko zgodbo, ki jo je predolgo hranila znotraj sebe. Jo skrivala pred bolnima otrokoma, delovnim in domačim okoljem. Pa saj domačega sploh nima, ker nima več svojcev, ki bi ji v teh težkih časih stali ob strani.
Ni človeka, ki lahko zapolni vrzel neizbrisne bolečine ob izgubi mamice
06. 10. 2019 07.00
Na slovo ni nihče od nas nikoli pripravljen. Nikoli, prav nikoli pa ne more biti na slovo starša pripravljen otrok. V mojo dušo in misli je sedla bolečina ob podrobnem poznavanju razmer in podpori mami, ki je pravkar zapustila ta svet. Željna življenja, srečna v svojem materinstvu in ponosna na svojo izjemno deklico, je več let kljubovala najhujši bolezni.
Stiska mamice: enega otroka je že izgubila, zdaj ima isto bolezen tudi drugi
29. 09. 2019 08.22
Ni dneva, da ne bi bili soočeni z zgodbami otrok, ki odraščajo brez toplih objemov staršev, ljubeče spodbude babice ali dedka, prijaznih in sočutnih sorodnikov, razumevajočih učiteljev in dobrih prijateljev. Otrok, ki se soočajo ali živijo skrbi odraslih. Mar nam je za vsakega od njih. In prav vsem želimo pomagati. In veliko in preveč je med njimi otrok, ki se bojujejo z različnimi boleznimi, ki terjajo ne zgolj povečane skrbi staršev, sorodnikov, družbe – za lajšanje ali zdravljenje različnih bolezni potrebujejo ogromno sredstev.
Izgubljena in osamljena, skupaj z otrokoma v breznu revščine
22. 09. 2019 07.00
Ta noč je, kot že mnoge, minila brez spanca. Kajti nisem zmogla predelati zgodb, ki smo jih reševali pretekli dan. Preprosto nisem. Pred očmi imam štiričlansko družino, ki sva jo s sodelavko včeraj obiskali v skromnem, ampak čistem najemnem stanovanju na podeželju.
'Zaradi nerednih plačil najemnine so tudi tej družini pretili z deložacijo'
15. 09. 2019 12.50
Jutranje branje ponoči prispele elektronske pošte mi je razblinilo okus kave. Zares je tudi ta noč navrgla veliko problemov družin od Pomurja do Primorske. Vso pot ob Savi pa sem razmišljala o družini z zahodnega dela naše dežele, ki izgublja streho nad glavo.
Življenjske stiske: sorodstveni spori tako nevzdržni, da sta zapustila skupni dom
07. 09. 2019 07.00
Megleno jutro že napoveduje jesen, moje misli pa še vedno objemajo otroke naše zadnje počitniške izmene. Njihove življenjske stiske so zaznamovale slehernega izmed nas – spremljevalcev. In slovo, ki smo ga želeli z otroki optimistično uresničiti, je samodejno zajel val čustev, ki so se zaključevali z objemi in potoki solz. Tako njih, kot vseh nas – spremljevalcev.
Pri 16 letih prvič na morju: 'Čutijo krivdo, ker jim je lepo'
01. 09. 2019 07.00
Jutra ob morju v Zambratiji so zares posebna. Pogled na počitniški dom – kjer otroci v varnem okolju in ljubečih spremljevalcih lahko sanjajo najlepše sanje, tudi v tej zadnji počitniški izmeni omogoča prav to. Nepredstavljivo lepa doživetja, ki jih naši kolonisti lahko delijo z vrstniki in roditelji, ko se vrnejo z letovanja. Posteljice so vse zasedene. Otrok, ki bi zmogli mirno spanje, pa ni prav veliko.
Upnik prodal dom družine s petimi otroki
25. 08. 2019 07.00
To jutro nikakor ne morem preusmeriti misli iz družine, ki ji je upnik prodal dom. V njem sta starša nudila varno zavetje petim otrokom. Družini, ki smo jo spoznali v najhujši stiski pred približno petimi leti.
'Kako tragični dogodek v trenutku zamaje temelje preživetja in za kratek čas tudi smisel življenja'
18. 08. 2019 07.00
Jutranji pozdrav črne veveričke, ki je nepremično sedela v travi in usmerjala svoje črne očke enkrat proti meni, enkrat proti kosmatincu, mi je skozi misli pognal bojazen, da je revčka poškodovana, da se ne premakne. Postojim, z menoj kuža in se gledamo nekaj minut, potem pa zbeži na drevo.