AvtorAnja Kralj

Svetovni fenomen: Podzemna nebesa, ki jih lahko doživimo le v Sloveniji
25. 12. 2024 11.52
V Postojnski jami v božičnem času oživi čarovnija, ki je ne moremo doživeti nikjer drugje na svetu. Prelevi se v podzemna nebesa. V njih ušesa božajo izbrani glasovi uveljavljenih glasbenikov in domačih mladih upov, ki v tem posebnem ambientu hitro prodrejo do src obiskovalcev. Dovršene podobe živih jaslic postrežejo z umetelnimi detajli, ki poskrbijo, da se prisotni kot začarani potopijo v nek drug svet: svet luči, svetopisemskih podob in miru.

Pri Martinu Golobu: 'Božič ni popolna reklama'
22. 12. 2024 06.00
Božiča ne mara opisovati preveč pravljično, njegove besede pa so topel pomežik vsem, ki se v tem času počutijo vse prej kot čarobno. Božična idila, ki nam jo slikajo oglasi, je le iluzija, pravi. Zato ni treba hrepeneti po popolnem božiču, pomiri vse, ki v tem času na svojih ramenih čutijo težo prazničnega časa. To si velikokrat naložimo kar sami. Božič je za vse, prijazno opomni. Božjega rojstva, ki ga na ta dan praznujejo kristjani, se lahko veselijo vsi. Osamljeni, bolni, tisti, ki se znajdejo v stiski in težkih življenjskih situacijah ... Raje kot po popolnosti v tem času hrepenimo po življenju, poziva duhovnik Martin Golob. In ne dajmo se zmesti – vsega res ne moremo kupiti z denarjem, položi na srce.

Kače v poslovnih oblačilih: trpinčenje sodelavcev in milijarda evrov gospodarske škode
15. 12. 2024 06.00
Psihopati na delovnem mestu lahko destabilizirajo celotne organizacije, povzročajo mobing, agresivno vedenje in uničujejo karierne poti sodelavcev. To vodi v absentizem, izgorelost in zmanjšano učinkovitost, kar povzroča visoko gospodarsko škodo, izpostavljata dr. Andreja Pšeničny in dr. Leonida Zalokar. V Sloveniji naj bi psihopati v gospodarstvu in javni upravi povzročili letno milijardo evrov škode, predvsem zaradi korupcije in finančnega kriminala, izpostavlja dr. Pšeničny.

Pri nas okoli 15.000 psihopatov: 'Upremo se jim lahko le po psihopatsko'
11. 12. 2024 06.00
V Sloveniji naj bi delovalo 15.000 psihopatov, a psihopatija ostaja tabu. Psihopati lahko povzročijo resno gospodarsko škodo in motnje v delovnih okoljih. Slovenci smo v prazničnem času tako dobili še kakšno koristno božično-novoletno darilo. Pod okriljem dr. Andreje Pšeničny in dr. Leonide Zalokar se je rodil Inštitut za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije. Ključno je namreč pravočasno prepoznavanje psihopatov in njihova ustavitev, kar pa zahteva pogum in odločnost, ki ju slovenskemu narodu pogosto primanjkuje, poudarja dr. Zalokarjeva.

Izpoved direktorja, ki podira tabuje: Kaj pa, če si zlomiš dušo?
17. 11. 2024 07.09
Začelo se je s hudimi napadi tesnobe, depresije, izgorelosti, tudi paničnimi napadi. Nato pa je, ko je postalo res hudo, dvakrat pristal na urgenci psihiatrije. Bilo je avgusta 2023, ko sem doživel tako hud zlom, da sem se začel tresti in kričati, nisem več zmogel izpustiti volana in stopiti iz avtomobila. V tistem trenutku sem klical na urgenco psihiatrije, saj sem se zavedel, da sem padel pregloboko. Tako se trenutkov, ki ga še danes pripeljejo na rob solz, spominja podjetnik, ki podira tabuje.

Nič več ujetniki svojih domov: kako je slovenskemu bloku uspelo do novega dvigala
16. 11. 2024 07.23
Danilo Mašera je eden izmed starejših prebivalcev bloka na Cankarjevi ulici v Novi Gorici. Z navdušenjem pripoveduje, da mu je dneve v jeseni življenja polepšala nova pridobitev v bloku. Za številne samoumevno, za druge pa nepogrešljivo dvigalo. Zdaj bo, kot mi zadovoljno pove, še bolj užival v stanovanju, ki si ga je prigaral skozi življenje, saj ga ne bo skrbelo, da bi, če bi onemogla, z ženo postala ujetnika svojega stanovanja. Po nekaterih ocenah je v Sloveniji več kot 11 tisoč štiri- in večetažnih stanovanjskih stavb brez dvigal. "Država naj se postavi v čevlje starejših, ki letno prehodijo več tisoč stopnic," pozivajo ostareli stanovalci blokov brez dvigal, ki se bojijo, kaj bo prinesla starost. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost za reševanje te problematike trenutno ni predvidenih finančnih sredstev, stanje pa pripisujejo šibkemu zavedanju, da lastnina poleg pravic nosi tudi odgovornosti.

Prodaja se planinska koča nad Postojno: Planinsko društvo prisiljeno v prodajo
12. 11. 2024 14.26
"Koča Mladika nad Postojno, najlepši razgled po celotni dolini, brez sosedov in z asfaltiranim dovozom. Kaj več bi si lahko zaželeli? Na žalost je Planinsko društvo Postojna zaradi investicije na Nanosu prisiljeno stopiti v prodajo tako edinstvene koče, kot je Mladika." Tako se začne nepremičninski oglas za prodajo planinske koče Mladika na Pečni rebri. 82 kvadratnih metrov velik objekt, ki ima za lokalno skupnost velik pomen, prodajajo za 185.000 evrov.

Se lahko bojimo razprodaje slovenskih planinskih domov?
09. 11. 2024 08.23
Pred nekaj časa je odjeknila novica, da naj bi se prodajal Tičarjev dom na Vršiču. V Planinskem društvu Jesenice so nam zatrdili, da o prodaji ne razmišljajo. Se je pa s tem sprožil plaz vprašanj in bojazni, ali lahko morebiti v prihodnje državljani ostanemo brez dostopa do planinskih koč. Več društev naj bi namreč zaradi dolgov razmišljalo o prodaji planinskih domov, ki pa imajo za državo vendarle tudi strateški pomen.

Od bolniške postelje do strehe sveta le z enim pljučnim krilom, presmučal Severni in Južni pol
08. 11. 2024 06.00
Od mučnega plazenja od bolniške postelje do kopalnice pa do strehe sveta z le enim pljučnim krilom. Spoznajte navdihujočo zgodbo Seana Swarnerja. Zgodbo, ki je danes ne bi mogel pripovedovati svetu, če ne bi imel, kot je prepričan, največje sreče v nesreči. Zgodbo, ki je lahko hkrati zgodba vsakega izmed nas, saj ima v življenju, kot pravi Sean, vsak svojo goro, ki jo mora preplezati. Za Seana, ki mu je dvakrat uspelo premagati raka, pa je bila pot na vrh sveta le začetek. Kmalu zatem je presmučal Severni in Južni pol, zdaj pa želi v znak podpore bolnikom z rakom v sedmih dneh na sedmih celinah preteči sedem maratonov.

Minister Novak napovedal odpravo prepovedi vgradnje električnih bojlerjev
06. 11. 2024 16.29
Kot so sporočili z Ministrstva za naravne vire in prostor, je minister Jože Novak napovedal odpravo neživljenjske rešitve glede prepovedi vgradnje električnih bojlerjev. Kot so pojasnili na ministrstvu, je pravilnik, ki razburja, sprejela prejšnja vlada Janeza Janše spomladi leta 2022.

Država bo podprla izdelavo zdravila za Urbana
05. 11. 2024 15.14
Država je prižgala zeleno luč in pripravila predlog zakona, ki bo omogočil financiranje zdravila za dečka Urbana in več upanja za otroke z redkimi boleznimi v prihodnosti. Njegova mama Špela Miroševič je novico pozdravila z neizmernim veseljem. Zadovoljna je, da ji bo zaradi podpore države ostalo več časa, da projekt nadaljujejo kakovostno in na slovenskih tleh: "Interes, da nam država pomaga, je bil zelo velik in zelo nas veseli, da so prepoznali vrednost tega, kar delamo. Ne samo za Urbana, ampak za celo Slovenijo in vse otroke, ki jim bodo to diagnozo postavili v prihodnosti."

Kako lahko Trump izkoristi energetsko odvisnost Evrope od ZDA?
01. 11. 2024 06.00
Medtem ko Trump kriči podporo naftnim lobijem, je kljub svojim zagovarjanjem čiste energije tudi Harrisova napovedala zgodovinsko črpanje domače nafte. Kot ocenjuje Klemen Grošelj, ki se je v Bruslju ukvarjal tudi z energetskim trgom, bo politika ZDA na področju energije ostala bolj ali manj nespremenjena. Cilj ZDA je namreč vedno isti: energetski sistem, ki bo ameriško gospodarstvo oskrboval s potrebnimi količinami energije, po konkurenčnih cenah in zanesljivo - brez motenj in cenovnih šokov. Evropa je odvisnost od ruskega plina zdaj v veliki meri nadomestila z energetsko odvisnostjo od ZDA. In to lahko postane težava, če bi Trump to energetsko odvisnost kot mehanizem pritiska na EU začel izkoriščati v okviru carinskih in trgovinskih vojn, ki jih napoveduje, opozarja.

Pod Trumpom višje cene nafte in okrepitev dolarja, pod Harrisovo razcvet OVE?
31. 10. 2024 12.18
S finančnim analitikom Tilnom Šarlahom iz podjetja Acex smo se pogovarjali o tem, kaj bo na gospodarskem področju prineslo, če se v ovalno pisarno preseli Trump ali če jo zavzame Harrisova. Kot pojasnjuje, bo na ceno nafte bolj kot same volitve verjetno vplivala geopolitika na Bližnjem vzhodu, ki se ne umirja. Eskalacija bi lahko kratkoročno pognala cene precej višje, opozarja. Zmaga Trumpa bi povečala pričakovanja glede gospodarske rasti v sektorjih, kot so nafta, obramba in bančništvo. Zmaga Harrisove pa bi lahko povzročila negotovost v nekaterih sektorjih, kot so finance in energija, koristilo pa bi drugim, kot sta obnovljiva energija in zdravstvo, pojasnjuje.

Država še vedno ni našla denarja: 'Časa za odlašanje preprosto ni več'
29. 10. 2024 13.21
Za Urbana se čas izteka. Država je izrazila pripravljenost pomagati pri financiranju zadnje faze nujno potrebnega zdravila, a stvari se, kljub temu da gre za tekmo s časom, ne premikajo dovolj hitro. Iz Ministrstva za zdravje so pred več kot dvema tednoma sporočili, da bodo v tednu dni poskušali najti pravne možnosti za financiranje zdravila. A odgovora države (še) ni. Kot so sporočili, še vedno iščejo pravno rešitev, saj morajo "hkrati zagotoviti tudi transparentno porabo javnih sredstev." A Urbanova mama Špela Miroševič opozarja, da časa za odlašanje preprosto ni več.

V najlepšem kozjanskem sadovnjaku leta: Šest ton jabolk brez kemije
20. 10. 2024 09.09
Sožitje narave in človeka. Slogan Kozjanskega parka, ki kar zaživi pred očmi obiskovalca, ki se sprehaja med visokodebelnimi travniškimi sadovnjaki. Nekoč nepogrešljivi ob vsaki hiši, danes pa domačini znova odkrivajo prednosti neškropljenega sadja, ki poka od okusa. Zardeli carjevič, krvavo rdeči jonatan, sramežljiv beličnik. Avtohtona goriška sevka in trpežni bobovec. To je le nekaj od 126 tradicionalnih sort jabolk, ki zorijo v zavetju kozjanske narave. In polni zabojčki dišečega sadja, ki ne potrebujejo obdelave s fitofarmacevtskimi sredstvi, dokazujejo, da se še vedno da kaj pridelati tudi brez kemije. Tradicionalne sorte, ki so posejane po slikovitih sadovnjakih, namreč dobro kljubujejo škodljivcem in podnebnim spremembam.

'Krožno gospodarstvo ni utopija': Ni se treba odreči kakovosti življenja
19. 10. 2024 09.03
Krožno gospodarstvo, kljub temu, da poudarja odgovorno ravnanje z naravnimi viri, še zdaleč ni le naravovarstvena tema. Direktorico inštituta za krožno gospodarstvo Circular Change Ladejo Godina Košir smo povprašali, ali je krožno gospodarstvo rešitev za turbulentne razmere, v katerih se je znašla Evropa. Ne gre za čarobno paličico, ki bi rešila naše probleme, je pa način, da okrepimo konkurenčnost in odpornost gospodarstva in s tem tudi družbe, pravi. Svoje poslovanje lahko optimiziramo tako, da smo racionalnejši z viri, ki jih uporabljamo. Krožni poslovni modeli namreč stremijo k večji učinkovitosti, boljši in dolgoročnejši izkoriščenosti uporabljenih virov. Poudarja, da se nam ni treba odreči kakovosti življenja, ki jo imamo – nasprotno, s tem jo bomo morda uspeli ohraniti: "Pitna voda, lokalna hrana, čist zrak, ogrevan dom, bolj ko bomo udejanjali načela krožnosti, lažje bomo vse to ohranjali." Uresničevanje krožnega gospodarstva ni utopija, je nekaj uresničljivega, je prepričana.

Golob in ministra prisluhnili Urbanovi mami: jim bo uspelo zagotoviti denar?
16. 10. 2024 12.36
ZZZS je pred kratkim pozval državo, naj omogoči dokončanje genskega zdravila Urbagen, ki je rezultat skupnih prizadevanj celotne Slovenije. Urbanova mama Špela Miroševič se je sestala tako s predsednikom vlade kot tudi z ministrom za visoko šolstvo in ministrico za zdravje. Država si želi projekt podpreti, a še išče pravne možnosti, je povedala Miroševičeva.

Urbana vabijo v tujino, a to bo konec za ostale slovenske otroke: bo država pomagala?
10. 10. 2024 12.30
Družina dečka Urbana je po štiriletni kalvariji, izpostavljanju in boju za razvoj zdravila za redko genetsko bolezen že povsem na kolenih. Brazilska vlada pa jih zdaj vabi, da poravnajo še preostanek sredstev, ki manjkajo do ciljne črte. A le če klinično študijo izvedejo v Braziliji, v njo pa vključijo brazilske otroke. A če se, ker druge možnosti ne bodo imeli, odločijo za to možnost, to pomeni, da bodo ves skupni napor Slovencev, vsa prizadevanja slovenskih znanstvenikov in zdravnikov zaman. Čeprav bo to zadnja rešitev za Urbana, pa bo izgubljeno tudi upanje za še tri slovenske otroke in vse tiste, ki še bodo diagnosticirani s to redko boleznijo. Slovenski otroci pa, da bi sodelovali v kliničnih študijah v tujini nimajo možnosti, opozarja Urbanova mama, ki je nase prevzela tudi boj za vse druge otroke s to boleznijo. Še naprej si prizadeva, da bi preostanek sredstev le zbrali v Sloveniji. ZZZS je zato v pisni pobudi predlagal Ministrstvu za zdravje in Vladi RS, da Vlada RS omogoči dokončanje razvoja zdravila za sindrom CTNNB1 in njegovo registracijo, saj bo to izjemen razvojni dosežek.

'Izpuščeni obsojenci se bodo morali ponovno vrniti v zapore'
10. 10. 2024 15.25
Vlada je izdala odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora ter določitvi začasnih ukrepov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič. Odlok predvideva tudi možnost začasne prekinitve prestajanja zaporne kazni. Kot je poudarila ministrica, gre za začasne ukrepe, ki se lahko, če se situacija ne bo izboljšala, podaljšajo. Bistveno je, da se kazen zapora obsojencu lahko prekine, če zato ne obstajajo varnostni zadržki. Tu se upoštevajo okoliščine, kot so osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, način nastopa kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja. Čas prekinitve se obsojencu ne šteje v čas prestajanja kazni, obsojenci se bodo morali ponovno vrniti v zapore, je pojasnila.

Golob: Stroji so na gradbišču, spor s stanovalci ne vpliva več na gradnjo
03. 10. 2024 13.49
Več kot mesec dni po tem, ko so na onkologiji v Mariboru vodilne pozvali, da si ogledajo katastrofalne razmere, v katerih se zdravijo najbolj bolni, se je predsednik vlade le odzval povabilu. Skupaj z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel je obiskal Maribor in si ogledal gradbišče. "Gradbeno dovoljenje je dokončno ne glede na odkup stavbe na Masarykovi, stroji so na gradbišču, zato to ne vpliva več na gradnjo onkologije. Prepričali smo se, da so vse možnosti za ustavitev gradnje izčrpane," je zagotovil Golob. Vlada pa obljublja še, da bodo izgubljeni čas, ko je gradnja zaradi spora zastala, nadoknadili in projekt še pospešili.

Potrdili gradbeno dovoljenje: gradnja onkologije Maribor se nadaljuje
27. 09. 2024 10.35
Potem ko so onkološki bolniki sporočili, da bodo sami začeli zbirati finančna sredstva za onkologijo Maribor, saj se kljub glasnim opozorilom nič ne premakne, gradnja nujno potrebnega novega stolpiča pa stoji, je le bil narejen prvi korak. Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je izvajalca gradbenih del že napotil na gradbišče, da nadaljuje s širitvijo onkologije v Mariboru. Danes so namreč dobili potrdilo o dokončnosti gradbenega dovoljenja. A še vedno ostaja spor z lastniki stanovanj na Masarykovi, za katerega ni jasno, kako bo vplival na nadaljevanje gradnje. Od štirinajstih jim je doslej uspelo pridobiti le pet soglasij lastnikov. Ti naj zahtevali še okoli 500 tisočakov. Onkološki bolniki so tako sporočili, da bodo denar zbirali sami, na ministrstvu pa na to odgovarjajo, da je denar za širitev onkologije Maribor zagotovoljen.

Še vedno katastrofalno stanje: vodilne povabili na obisk, odzval se ni nihče
25. 09. 2024 15.40
Pred mesecem dni so onkološke bolnice, ker niso videle druge možnosti, same začele opozarjati na nevzdržne razmere na mariborski onkologiji. Stanje je katastrofalno, so pričevali tako bolniki kot vodilni v UKC Maribor. V tem času se je klicem na pomoč pridružil tudi OI Ljubljana, ki se sooča s hudo prostorsko stisko. Izkazalo se je, da je onkologija v Sloveniji podhranjena tako prostorsko kot kadrovsko. In kaj se je spremenilo? Prav nič, opozarjajo v UKC Maribor.

Na šolskem jedilniku tudi eko golaž: 'Ekološka hrana ne sme biti le za bogate'
25. 09. 2024 06.18
Ekološki golaž, ekološke telečje hrenovke in ekološko mleko, ekološka jabolka in ekološki kruh. Vse to obogati mize na osnovni šoli Vojnik. Učenci takrat, ko so na meniju ekološka živila, na krožnikih ne pustijo skoraj nič. Tako jasno kažejo, da jim je ekološka hrana bolj všeč. Kljub temu, da le redke šole zagotavljajo dovolj ekološke hrane, je predstavnica ekoloških kmetov jasna, da je takšne visokokakovostne hrane na trgu dovolj, le potruditi se je treba. Čeprav je velika ovira na ekološki poti javnih zavodov višja cena takšnih živil, v osnovni šoli Vojnik, kjer so našli recept za uspeh, opažajo, da pri takšni hrani skorajda ne beležijo zavržkov. Kako zagotoviti, da bo imelo čim več slovenskih otrok enakopraven dostop do kakovostne ekološke hrane vsaj v šolah in vrtcih?

V lesnih peletih na slovenskem trgu se je letos pojavila plastika
24. 09. 2024 11.38
Zveza potrošnikov Slovenije je na testu preverila kakovost 22 vzorcev lesnih peletov v priročnem 15-kilogramskem pakiranju. Vsi so imeli na embalaži naveden kakovostni razred A1, a je test, na katerem se slovenski proizvajalci niso najbolj izkazali, pokazal nekaj odstopanj, predvsem pa je pri večini vzorcev razkril prisotnost plastičnih delcev, so ugotovili.

Kaj je treba vedeti pred začetkom kurilne sezone?
24. 09. 2024 09.38
Slaba kakovost zraka vpliva na nas bolj kot mnogi drugi okoljski dejavniki ter predstavlja najpomembnejši vir zdravstvenih težav, povezanih z okoljskim onesnaževanjem. Zrak v Sloveniji je najbolj obremenjen v zimskem času zaradi emisij iz malih kurilnih naprav na lesno biomaso. Še posebej problematične so vrednosti delcev PM10, drobnih delcev PM2,5 in benzo(a)pirena. Pred kurilno sezono so zato pristojni predstavili nasvete in zahteve za lastnike malih kurilnih naprav.

Brecelj pozdravlja nov zakon: 'Fascinantno, kaj so pripravili'
19. 09. 2024 16.56
Na seji strateškega sveta za zdravstvo so člani obravnavali predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti in razpravljali o predlogih za spremembe upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, ki močno odmevajo. O sklepih je spregovoril dr. Erik Brecelj, ki je izrazil zadovoljstvo s predlogom zakona, prijetno presenečen je bil nad tem, da so pri predlogu upoštevali veliko predlogov sveta. "Verjetno bo vmes nekaj glavobolov, ampak tako ne gre več," je ocenil. Uspešnost zakona bo odvisna od učinkovitosti nagrajevanja, je prepričan.

Na pot z avtobusom: nelogična doplačila, boj za mesto, zavrnjene spletne vozovnice ...
15. 09. 2024 13.20
Prekomerni avtomobilski promet ostaja eden ključnih razvojnih izzivov Slovenije, opozarjajo na pristojnem ministrstvu. Ob prihajajočem tednu mobilnosti zato pozivajo k redkejši uporabi avtomobilov. A potnik, ki ni navajen na slovenski javni promet, bi bil morda, če se odloči, da se bo po državi za spremembo za vikend zapeljal z avtobusom, kljub močno subvencionirani ceni vozovnic nekoliko presenečen. Doplačilo za postajne storitve, boj za mesto na avtobusu, (ne)veljavne vozovnice, kupljene na spletu ...

Golob sprejel odstop Vesela od kandidature za evropskega komisarja
06. 09. 2024 14.32
Tomaž Vesel se umika kot slovenski kandidat za evropskega komisarja. Premier Robert Golob je njegov odstop že sprejel. Vesel je od kandidature odstopil zaradi različnih pogledov na delovanje prihodnje sestave Evropske komisije, ki izhajajo iz pogovora med njim in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Klic na pomoč: (pre)stari obsevalniki, kemoterapija v hrupu in na hodniku ...
05. 09. 2024 06.00
Mariborski onkološki bolniki kličejo na pomoč. Kot opisujejo, v zadušljivi smrdljivi kleti mariborske onkologije na obravnavo čakajo vse do večera, stojijo v dolgih kolonah, kemoterapije prejemajo na hodnikih, v hrupu. Bojijo pa se, da bodo ostali brez zdravljenja v Mariboru. In da se bodo morali v izredno ranljivem stanju v najpomembnejši bitki za življenje voziti v Ljubljano. "Iskrena bom. Bojazen je upravičena," opozarja namestnica predstojnice Oddelka za onkologijo v Mariboru Tamara Petrun.

Ukrajinka iz morja izvleka strogo zaščitene školjke, grozi ji kazen
20. 08. 2024 11.34
Hrvaška policija je kazensko ovadila 36-letno ukrajinsko državljanko, ki je na otoku Krk iz morja izvlekla tri školjke strogo zaščitene vrste veliki leščur. Sumijo jo kaznivega dejanja uničevanja zaščitenih delov narave. Ta vrsta školjke je tudi v Sloveniji doživela tragično usodo, ko je bila zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, v Sredozemlju uničena skoraj celotna populacija te velike školjke.