AvtorREUTERS
Zahod pritiska na Putina
17. 01. 2000 10.37
Ruske oblasti so napovedale, da bo opustošeno glavno čečensko mesto Grozni kmalu v ruskih rokah. Na bojiščih pa je slika drugačna, saj so čečenski uporniki pokazali pripravljenost na partizansko vojno in ne kažejo znamenj, da bi se predali.
Fincem se obeta predsednica
16. 01. 2000 20.59
Finska zunanja ministrica Tarja Halonen ima vse več možnosti, da bo postala prva finska predsednica, saj je na današnjih predsedniških volitvah osvojila največ glasov. Po 94 odstotkih preštetih volilnih lističih je za Halonenovo glasovalo 39,7 odstotka volilcev, za voditelja opozicije Eska Aha pa 35 odstotkov. Odločitev, kdo bo nasledil sedanjega predsednika Marttija Ahtisaarija, bo padla na drugem krogu volitev, ki bo 6. februarja.
Talibani priznali neodvisno Čečenijo
16. 01. 2000 20.32
Talibanske oblasti so danes kot prva vlada priznale neodvisnost republike Čečenije, vendar pa jim pri reševanju konfliktov z Moskvo ne bodo mogli pomagati.
Drugi krog predsedniških volitev v Čilu
16. 01. 2000 20.17
Čilski volilci se danes na drugem krogu predsedniških volitev odločajo med Ricardom Lagosom, vodjo levosredinske koalicije, ter Joaquinom Lavinom, kandidatom dveh desničarskih strank, tudi nekdanjim svetovalcem diktatorja Augusta Pinocheta. Oba kandidata napovedujeta zmago.
Ponovno odprli francoski kulturni center
16. 01. 2000 20.03
Francija je danes ponovno odprla kulturni center v Alžiru, ki so ga zaprli leta 1993 zaradi nasilja v tej nekdanji francoski koloniji, je danes sporočila uradna alžirska tiskovna agencija APS. Upravitelj centra je sporočil, da bo center zaenkrat gostil le univerzitetne učitelje ter podiplomske študente, kasneje pa bo odprt tudi za druge.
Preložitev umika izraelskih enot
16. 01. 2000 12.10
Palestinci zavračajo odločitev Izraela, da bo za tri tedne preložil predviden umik z Zahodnega brega.
Zahteva po izročitvi ugrabiteljev
16. 01. 2000 12.03
Indija je od Pakistana uradno zahtevala, naj ji izroči pet ugrabiteljev letala indijske letalske družbe, ki so se konec decembra lani več dni zadrževali na letališču Kandahar na jugu Afganistana.
Demonstranti zahtevali Ocalanovo smrt
16. 01. 2000 10.02
V Turčiji je včeraj več tisoč demonstrantov zahtevalo takojšnjo usmrtitev kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana in odstop vlade.
Imenovana komisija za preučitev finančne afere
15. 01. 2000 09.36
Vodja nemške Krščansko-demokratske unije (CDU) Wolfgang Schaeuble je včeraj imenoval neodvisno komisijo, ki naj bi preučila potek nepravilnega financiranja stranke, v katerega je vpleten nekdanji nemški kancler in vodja CDU Helmut Kohl. Medtem ko je nekdanji tiskovni predstavnik Kohlove vlade in sedanji poslanec bundestaga Friedhelm Ost ponovno zahteval, naj Schaeuble odstopi, so vodjo CDU podprli številni vodilni pripadniki stranke.
Reforme vladajoče stranke
15. 01. 2000 09.29
Vladajoči italijanski Levi demokrati (DS) premiera Massima D'Aleme so se na kongresu ogradili od komunistične preteklosti. Predsednik stranke Walter Veltroni je komunizem označil za eno največjih tragedij 20. stoletja. Veltroni, ki je že pred meseci izjavil, da komunizem in svoboda nista združljiva, je stranko pozval, naj si prizadeva za liberalni socializem. Zavzel se je še za reformo socialnega sistema, uvedbo čistega večinskega volilnega sistema in neposredno izvolitev premiera. Tako je DS kot prva v državi uvedla neposredne volitve predsednika stranke. 2800 delegatov štiridnevnega kongresa je sprejelo nov statut, na podlagi katerega bo predsednik stranke poslej izvoljen z večino glasov članov stranke. Novi statut predvideva tudi izvedbo javnomnenjskih raziskav znotraj stranke glede pomembnih tem. Cilj omenjenih sprememb je večja demokracija znotraj DS.
Ponovno zaslišanje Pinocheta
14. 01. 2000 20.55
Španski sodnik Baltasar Garzon je danes poleg novega zdravniška pregleda nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta tudi zahteval, da Pinocheta pred morebitno vrnitvijo v Čile v Londonu znova zaslišijo, so sporočili sodni viri.
Ruske sile napredujejo v Groznem
14. 01. 2000 19.42
Ruske sile so po dnevu silovitih spopadov s čečenskimi borci danes napredovale v več smereh v čečenski prestolnici Grozni, še zlasti v vzhodni del mesta, so zatrdili ruski vojaški viri.
Španska Telefonica se širi v Južni Ameriki
14. 01. 2000 18.23
Španska telefonska družba Telefonica je za prevzem preostalega lastniškega deleža štirih južnoameriških družb, katerih deleže že ima v lasti, ponudila 22 milijard dolarjev. Južnoameriški trg telekomunikacijskih storitev je izredno obetaven in hitro rastoč. Ponudba španskega operaterja za 40 odstotkov presega tekoče tržne vrednosti družb, ki jih želi prevzeti španski operater. Gre za družbe Telesp Participacoes in Telesudeste Celular Participacoes iz Brazilije, argentinsko družbo Telefonica de Argentina in perujsko Telefonica de Peru.
Rusija kritizira ZDA
14. 01. 2000 16.49
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes izrazil zaskrbljenost zaradi včerajšnjega srečanja ameriških diplomatov in čečenskega ''zunanjega ministra'' Iliasa Ahmadova v Washingtonu. Po njegovih besedah pomeni srečanje podporo teroristom in separatistom po svetu.
ZDA preložitve kazni niso komentirale
14. 01. 2000 16.40
ZDA se niso odzvale na nedavno odločitev turške vlade, da preloži izvršitev smrtne kazni nad kurdskim voditeljem Abdulahom Oecalanom, menile so le, da gre za turško notranjo zadevo. ''Vedno smo zagovarjali stališče, da mora to vprašanje rešiti Turčija sama in sicer v skladu s svojo zakonodajo in mednarodnimi obveznostmi'', je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta James Rubin.
Haaško sodišče obsodilo pet bosanskih Hrvatov
14. 01. 2000 16.07
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je v procesu proti storilcem enega najbolj krvavih pokolov med vojno v BiH na šest do 25 let zapora obsodilo pet bosanskih Hrvatov, enega pa oprostilo. Sodišče jih je obsodilo zaradi brutalnega pokola najmanj 116 Muslimanov, aprila leta 1993 v vasi Ahmiči v osrednji Bosni.
Poklon žrtvam vojn v Jugoslaviji
14. 01. 2000 12.57
Več desettisoč ljudi je sinoči na ulicah Beograda in Podgorice ter drugih mestih v ZRJ proslavilo pravoslavno novo leto, tako kot tudi v nekaterih drugih vzhodnoevropskih državah.
Nove poplave v Angoli
14. 01. 2000 12.01
Močno deževje v zadnjih dneh je na vzhodu Angole povzročilo nove poplave, več kot 70.000 ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo, je sporočila angolska katoliška radijska postaja. Reki Kwanza in Lucala sta začeli poplavljati že v torek, pričakujejo pa, da bodo poplave dosegle osrednji del države v tednu dni. V naraščajočih vodah je v obalni provinci Benguela do sedaj umrlo 14 ljudi, 5000 pa jih je ostalo brez domov.
Dnevne demonstracije proti spopadom
14. 01. 2000 11.22
Približno 300 indonezijskih muslimanov je danes v Džakarti zahtevalo odstop sedanje vlade ter prekinitev spopadov med kristjani in muslimani v provinci Molukas. Demonstranti so se zbrali pred predsedniško palačo, vendar jim ni uspelo soočiti se s predsednikom Abdurrahmanom Wahidom, ki ga obtožujejo zaradi neuspeha vlade pri poskusih prekinitve krvavih spopadov. Več kot 100 ljudi se je zbralo tudi pred stavbo skupnosti kristjanov.
Denarna podpora izraelsko-sirskim pogajanjem
13. 01. 2000 19.55
Vodilni ameriški senatorji, ki so bili na obisku v Izraelu, so povedali, da bi Washington lahko priskrbel velike vsote denarja skupaj z mirovnimi silami, ki bi pomagale ohraniti izraelsko-sirski mir. Senatorji pa so tudi povedali, da mora biti kakršnakoli ameriška pomoč ali mirovne sile le del širših mednarodnih naporov.
Prodi in Verheugen v Romuniji
13. 01. 2000 15.21
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi in evropski komisar za širitev Guenter Verheugen sta prispela na enodnevni obisk v Romunijo. Obisk je namenjen pogovorom o prihodnjih pridružitvenih pogajanjih Romunije z EU.
Ruske in čečenske enote nadaljujejo spopade
13. 01. 2000 13.49
Ruske in čečenske enote nadaljujejo silovite spopade na čečensko prestolnico Grozni. Napade na Grozni je znova okrepilo tudi rusko letalstvo, ki je bombardiralo tudi bližnji mesti Argun in Šali.
Podpora za Putina
12. 01. 2000 20.48
Približno 200 osebnosti iz ruskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja je ustanovilo skupino za podporo kandidaturi vršilca predsedniških dolžnosti Vladimirja Putina na predsedniških volitvah 26. marca. Skupina je že začela zbirati pol milijona podpisov, potrebnih za vložitev predsedniške kandidature, ki jih mora zbrati do 13. februarja. Med člani skupine, ki je sicer potrebna za uradno registracijo vsake predsedniške kandidature, so predsednik energetskega koncerna Gazprom Rem Vjahirov in guvernerji ruskih regij, med njimi guverner Tatarstana Mentimir Šamijev.
Sporazum o meji med Vzhodnim in Zahodnim Timorjem
12. 01. 2000 16.02
Indonezija in mednarodne mirovne sile na Vzhodnem Timorju so danes podpisale dolgo pričakovani sporazum o meji.
Portugalska preložila predstavitev svojih ciljev
12. 01. 2000 14.33
Portugalska, ki je 1. januarja prevzela šestmesečno predsedovanje EU, je za danes napovedano predstavitev svojih ciljev na področju zaposlovanja preložila na prihodnji teden, se je izvedelo od portugalskih virov v Bruslju.
Brez Sirije na pogajanjih?
12. 01. 2000 14.21
Sirija se ne bo udeležila pogovorov o Bližnjem Vzhodu, ki bodo prihodnji mesec v Moskvi, če ne bo prišlo do napredka v bilateralnih pogovorih z Izraelom.
Močan upor čečenskih bojevnikov
12. 01. 2000 09.56
Ruska vojska je na območju Čečenije doživela hud upor čečenskih vojakov. Uporniki so izvedli nekaj skrbno načrtovanih napadov na mesta, ki so jih ruske sile zasedle v preteklih tednih. To se je zgodilo le štiri dni po tem, ko so Rusi zaustavili napredovanje svojih sil na področju Groznega. Zaradi tega so se začeli pojavljati dvomi o resnični ruski kontroli nekaterih že zasedenih mest. Zdaj je že jasno, da muslimanski uporniki izvajajo strateške napade na pomembne vojaške cilje, kar je brez dvoma del širšega vojaškega načrta. Izgube ruske vojske na čečenskem bojišču pa bi postale velik problem za Vladimirja Putina na prihajajočih predsedniških volitvah. Ravno njegova trdna stališča do čečenske krize in uspehi ruske vojske na frontah so mu prinesli zaupanje ruskih množic.
Nova obtoženca pred haaškim sodiščem
11. 01. 2000 16.19
Dva bosanska Srba, obtožena izgona Hrvatov in Muslimanov z ozemlja severozahodnega dela BiH leta 1992, sta danes pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu zanikala krivdo za 11 vojnih zločinov, ki jima jih očita obtožnica.
Kitajska svari Indijo
11. 01. 2000 16.00
Kitajska je Indiji danes izrekla svarilo, če bo dodelila status političnega begunca tretji najpomembnejši osebnosti tibetanskega budizma in 17. živečemu budi - karmapi, ki se je prejšnji teden v Indiji pridružil dalajlami, potem ko je peš prehodil himalajsko gorovje. Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovno opozorilo na uradno izjavo, da naj bi 14-letni lama zapustil kitajsko območje zaradi religioznih namenov, vendar se namerava vrniti.
Francoski vozniki nadaljujejo z zaporami
11. 01. 2000 13.02
Francoski prevozniki danes že drugi dan z zaporami blokirajo francosko kopensko in morsko mejo z Belgijo, Španijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Italijo, Luksemburgom in Švico. Po podatkih organizatorjev stavke so avtoprevozniki ob meji postavili 50 zapor. Iz sosednjih držav poročajo o kolonah tovornjakov, ki čakajo pred mejo. Pri kraju Biarritz v bližini španske meje je avtocesto blokiralo približno 1000 tovornjakov, še 800 pa jih je v bližini mesta Poitiers. Pred predorom Frejus v Italiji se je nabrala sedem kilometrov dolga kolona tovornjakov, o več sto čakajočih tovornjakih pa poročajo tudi z meje v Belgiji.