AvtorSTA; 15:00

Porast cen industrijskih izdelkov
15. 09. 1999 11.34
Cene industrijskih izdelkov v državah območja evro so julija glede na junij zrasle za 0,4 odstotka, v 15 državah Evropske unije pa so te cene zrasle za 0,3 odstotka, so sporočili iz evropskega statističnega urada Eurostat. Ti podatki so v skladu z junijskimi gibanji, rast cen industrijskih izdelkov je junija namreč znašala 0,1 odstotka. Gibanje navzgor se je začelo marca letos, potem ko so cene industrijskih izdelkov predtem 15 mesecev zaporedoma padale. Cene v industriji pa so tako v letni primerjavi glede na lanski julij v državah monetarne unije padle za 0,4 odstotka, v državah petnajsterice pa za 0,3 odstotka. Junija je ta padec dosegel še odstotek oziroma 0,8 odstotka. Pospešeno rast cen julija pripisujejo predvsem rasti cen proizvodov za vmesno porabo, ki so se julija tako v državah monetarne unije kot tudi v vseh državah EU skupaj podražili za 0,6 odstotka, pri čemer pa so cene proizvodov za investicije in cene netrajnih proizvodov za široko porabo na obeh območjih ostale nespremenjene. Trajni proizvodi za široko porabo so se v tem obdobju podražili za 0,1 odstotka. Mesečna rast cen industrijskih izdelkov je bila nadpovprečna v Španiji, Italiji, na Švedskem, Finskem ter na Nizozemskem. Za skromnih 0,3 odstotka so se industrijski izdelki podražili v Nemčiji, v Veliki Britaniji pa so ostale cene teh izdelkov nespremenjene.

Plače v Srbiji rastejo
15. 09. 1999 11.23
Povprečna julijska plača v Srbiji je znašala 1131 (okrog 9400 slovenskih tolarjev), v Črni gori pa 1842 (okrog 15.350 SIT) dinarjev, poročata podgoriška Pobjeda in Vijesti, ki se sklicujeta na podatke zveznega zavoda za statistiko. Zvezni zavod za statistiko je izračunal, da so bile julijske plače v Srbiji večje za 18 odstotkov v primerjavi z mesecem dni poprej, v Črni gori pa je povečanje znašalo 8,8 odstotka.

Dinamo Kijev - Maribor Teatanic 0:1 (0:0)
15. 09. 1999 07.58
V prvem krogu lige prvakov so nogometaši Maribor Teatanica v skupini A v Kijevu premagali domači Dinamo z 1:0 (0:0).

Celo otroci si želijo manj kilogramov
15. 09. 1999 07.29
Tudi otroci imajo skrbi zaradi svoje postave. Vsaka druga desetletna deklica in vsak tretji desetletni deček želi imeti manjšo telesno težo, je sklicujoč se na študijo terapevtskega centra za prehranjevalne motnje v okviru muenchenskega inštituta Max-Planck poročal nemški tednik Focus. 36 odstotkov vseh deklic in 30 odstotkov dečkov je namreč že poskušalo z dieto izgubiti kilograme. ''Kdor tako mlad z dieto poskuša izgubiti kilograme, pade v začaran krog, ki se konča z motnjami v prehranjevanju,'' je povedala vodja raziskave Monika Gerlinghoff.

Z balonom pristali tik ob zaporu
15. 09. 1999 07.28
Balon s tremi osebami na krovu je pred dnevi pristal le 70 korakov od zidu zapora Ossendorf v Koelnu. Policija je povedala, da je balon pred tem preletel opazovalni stolp in dvorišče zapora. 60-letni pilot balona naj bi se skupaj s prijateljema okrog 18. ure dvignil v zrak, nato pa jih je močan veter prisilil, da so pristali v bližini zapora.

Ruski mafijec postal duhovnik
15. 09. 1999 07.27
V času, ko ruska mafija v ameriški bankah domnevno pere milijarde dolarjev, se je nepomemben gangster Sergej odločil za nekaj povsem neverjetnega - odrekel se je življenju kriminalca in postal duhovnik. Sergej, zvodnik in izsiljevalec, je bil t.i. majhna riba v svetu kriminala, kljub temu pa se je vozil z dragimi vozili in živel v hotelih s petimi zvezdicami. Življenje na veliki nogi mu je omogočilo tihotapljenje Rusinj v Avstrijo, na Madžarsko in Češko, kjer so se ukvarjale s prostitucijo, in jemanje denarja od bogatih poslovnežev za zaščito. Sergej trdi, da je na vrhuncu svoje kriminalne kariere zaslužil tudi po več deset tisoč dolarjev mesečno. Kakorkoli, pred letom in pol je Sergej razkošno življenje ruskega bogataša zamenjal za Biblijo in si nadel križ okrog vratu. S 34 leti je tako najmlajši od desetih pravoslavnih duhovnikov, ki živijo v samotnem samostanu na neki gori na jugu Rusije.

Izpustili zloglasnega protestantskega terorista
14. 09. 1999 19.21
Iz zapora Maze v Belfastu so danes izpustili enega najbolj zloglasnih protestantskih teroristov na Severnem Irskem, Johnnyja Adaira. 34-letni Adair, imenovan tudi >>Nori pes<<, je v zaporu prestal le štiri od 16 let kazni, na katero je bil obsojen leta 1995 zaradi spodbujanja k terorističnim umorom.

Vse nared za papežev obisk
14. 09. 1999 17.58
V Mariboru je vse pripravljeno za nedeljski obisk papeža Janeza Pavla II. in beatifikacijo Antona Martina Slomška. To so ugotovili člani vseh treh odborov za pripravo papeževega obiska v Sloveniji - državnega, cerkvenega in mestnega, ki so se danes sestali na skupni seji na prireditvenem prostoru v Betnavi, kjer se bo v nedeljo, 19. septembra, na evharističnem slavju po napovedih organizatorjev zbralo okoli 200.000 ljudi.

Zakladi slovenskih cerkva v Narodni galeriji
14. 09. 1999 17.53
Od 16. septembra do 19. decembra bo v Narodni galeriji v Ljubljani na ogled razstava Zakladi slovenskih cerkva, s podnaslovom Zlatarska umetnost in obrt. Za razstavo so izbrali 194 eksponatov, s katerimi želijo prikazati tista izpovedno najbolj značilna ali po mojstrstvu izdelave najbolj dognana zlatarska dela, ki so se ohranila na Slovenskem v razponu od 13. stoletja do 30-ih let 20. stoletja. Gre za dela zlatarjev in pasarjev, ki so ustvarjali v Ljubljani, Mariboru in Celju, ter dela mojstrov zlatarske obrti iz drugih evropskih središč, kot so Augsburg, Fulda, Straubing, Nuernberg, Einsideln, Dunaj, Gradec, Benetke, Rim in Pariz. Ob razstavi je izšla monografija s katalogom del. Avtorica razstave je Marjetica Simoniti. Z gradivom, zbranim iz vse Slovenije, bo predstavljena umetnost oblikovanja in krašenja s srebrom in zlatom kot posebno področje zlatarske obrti, ki se je posvečalo izdelavi nevsakdanjih predmetov, namenjenih cerkvenemu obrednemu bogoslužju. Zlatarski izdelki za sakralno rabo so po materialu dragocen, po rabi poseben, po likovni govorici pa nepogrešljiv del umetniškega oblikovanja.

Konferenca o podatkovnih bazah in informacijskih sistemih
14. 09. 1999 17.52
Na tehniških fakultetah Univerze v Mariboru se je danes začela mednarodna konferenca o napredku v podatkovnih bazah in informacijskih sistemih ADBIS 99, na kateri sodeluje 130 uveljavljenih znanstvenikov iz 30 držav. Konferenco, na kateri bodo udeleženci štiri dni razpravljali o razvoju podatkovnih baz, o novostih na področju informacijskih sistemov in tehnologij, o varovanju podatkov, o računalniških jezikih ter o drugih aktualnih vprašanjih s področja računalništva, je v navzočnosti predstavnikov ministrstva za znanost in tehnologijo ter slovenskega društva za informatiko odprl rektor Univerze v Mariboru dr. Ludvik Toplak.

Nacionalna turistična organizacija šele oktobra
14. 09. 1999 17.50
Ministrstvo za malo gospodarstvo je v skladu z zakonom o pospeševanju turizma v predvidenem roku pripravilo predlog uredbe o preoblikovanju javnega gospodarskega zavoda Center za promocijo turizma Slovenije v Nacionalno turistično organizacijo (NTO), ki bi sicer morala biti ustanovljena do 15. septembra. Vlada bo odlok o preoblikovanju predvidoma izdala prihodnji mesec, so pojasnili na ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem.

Jaguar tudi uradno v formuli 1
14. 09. 1999 17.50
Podpredsednik Forda in direktor njihovega britanskega podjetja Jaguar Wolfgang Reitzle je na avtomobilskem sejmu v Frankfurtu tudi uradno napovedal vstop Jaguarja v svet formule 1. V prihodnji sezoni se bo tako sodelovanje Forda in moštva Stewart nadaljevalo pod imenom Stewart Jaguar.

V akciji Roka pregnancem zbranih 68.790.000 tolarjev
14. 09. 1999 17.41
V skupni akciji slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije za pomoč brezdomcem na Kosovu je bilo doslej zbranih že 68.790.000 tolarjev, kar je dobrih deset odstotkov več od napovedanih sredstev, so sporočili organizatorji akcije.

Lesnopredelovalna podjetja letos uspešnejša
14. 09. 1999 17.39
Podjetja v lesnopredelovalni dejavnosti so lani poslovala slabše kot v letu poprej, saj so prihodki lani porasli v povprečju manj kot inflacija, presežek odhodkov nad prihodki pa je povzročil negativen rezultat poslovanja. Kot je še razvidno iz gradiva Združenja lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), so v prvem polletju letos prihodki porasli bolj kot odhodki in jih celo presegli. Tako je še posebej porasel čisti dobiček.

Delnice Integrala prvič na borzi
14. 09. 1999 17.38
V jeseniškem podjetju Integral so v prvem polletju letos zabeležili 824 milijonov čistih prihodkov iz prodaje in 37 milijonov čistega dobička. Kot je povedal direktor družbe Izidor Jekavec, naj bi prodaja ob koncu leta znašala poldrugo milijardo tolarjev, pri čemer se dobiček do konca leta naj ne bi bistveno spremenil. Z delnicami omenjene družbe je od današnjega dne moč trgovati na prostem trgu Ljubljanske borze, vendar danes ni bilo sklenjenih poslov.

Berlusconi prejel pismsko bombo
14. 09. 1999 17.37
Milanski karabinjerji so prestregli pismo, v katerem je bil naboj malega kalibra; naslovljeno je bilo na voditelja italijanske opozicije ter medijskega magnata Silvija Berlusconija, so danes sporočili policijski viri.

Parlamentarna delegacija na Finskem
14. 09. 1999 17.35
Ob uradnem obisku na Finskem je parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika državnega zbora Janeza Podobnika izmenjala izkušnje s predstavniki političnih strank in člani zunanjepolitičnega odbora v finskem parlamentu; med pogovori so največ pozornosti namenili odnosu finske politike in javnosti do vključevanja Slovenije v EU, odnosu obeh držav do zveze Nato in problematiki kriznega območja v jugovzhodni Evropi.

Glasovanje za novega predsednika in ime stranke
14. 09. 1999 17.34
Slovenski krščanski demokrati (SKD) na svoji domači strani na internetu (www.skd.si) odslej ponujajo tudi možnost glasovanja za novega predsednika in ime stranke, ki bo nastala po združitvi SKD in Slovenske ljudske stranke (SLS). Za predsednika stranke lahko obiskovalci strani izberejo Lojzeta Peterleta ali Marjana Podobnika ali pa dopišejo svoj predlog, so sporočili iz SKD. Za ime združene stranke je ponujenih sedem, najpogosteje v javnosti omenjenih možnih imen, tudi tu pa lahko obiskovalci dodajo ime po svoji lastni izbiri. Stranka bo podatke obdelovala tedensko in jih objavljala prav tako na <A HREF=http://www.skd.si/anketa99.html target=_blank>straneh interneta</A>.

Rekordna prodaja mercedesov
14. 09. 1999 15.26
Nemški proizvajalec avtomobilov Mercedes Benz beleži rekordno prodajo. V letošnjih prvih osmih mesecih so po vsem svetu prodali 645.000 osebnih avtomobilov, prepoznavnih po značilni zvezdi na pokrovu motorja, kar je 13 odstotkov več kot v doslej najuspešnejšem letu 1998. Ob tem je Mercedes Benz do konca avgusta zabeležil porast prodaje za 15 odstotkov na 46,6 milijarde nemških mark.

Nocoj prva tekma lige prvakov
14. 09. 1999 15.15
Nogometaši Maribora Teatanica, slovenski državni in pokalni prvaki, se bodo nocoj v prvi tekmi lige prvakov ob 20.45 uri v Kijevu pomerili z ukrajinskim prvakom Dinamom.

Upočasnitev rasti v državah članicah EMU
13. 09. 1999 17.55
Gospodarska rast v državah članicah Gospodarske in denarne unije (EMU) je v drugem trimesečju leta nekoliko zastala. V državah t.i. evro območja je namreč od aprila do junija povprečna rast bruto domačega proizvoda (BDP) dosegla 0,3 odstotka, po 0,4 odstotni rasti BDP v prvih treh mesecih leta, so sporočili iz Eurostata. V EU je v drugem četrtletju povprečna rast BDP znašala 0,4 odstotka in je ostala na isti ravni kot isti čas lani.

EU odpravlja diplomatske sankcije proti Libiji
13. 09. 1999 17.46
Na podlagi ugodnega poročila Združenih narodov, da je Tripoli napredoval pri izpolnjevanju zahtev mednarodne skupnosti glede terorizma, so danes zunanji ministri Evropske unije odpravili diplomatske sankcije proti Libiji in tej državi odprli vrata za vključitev v unijin dialog s sredozemskimi državami.

Spremenjen vozni red vlakov ob papeževem obisku
13. 09. 1999 17.45
Slovenske železnice so za nedeljo, 19. septembra, ko bo Maribor obiskal papež Janez Pavel II., izdelale posebni vozni red vlakov.

Zaprli razstavo o nemški umetnosti 20. stoletja
13. 09. 1999 17.40
V Weimarju - evropski kulturni prestolnici leta 1999 - so šest tednov prej, kot je bilo predvideno, zaprli likovno razstavo o nemški umetnosti 20. stoletja. Organizatorji kontroverzne razstave - na njej so predstavili tako zbirko slik Adolfa Hitlerja, kot dela, ki so nastala pod komunističnim režimom v nekdanji Vzhodni Nemčiji - kljub predčasnemu zaprtju razstave menijo, da je bila ta uspešna. Po njihovih navedbah naj bi si razstavo z naslovom Vzpon in padec modernistov v štirih mesecih ogledalo okoli 250.000 obiskovalcev. Razstava je sicer naletela na ostre kritike, saj naj ne bi razlikovala med resničnimi umetniškimi deli in kičem, vzhodnonemški politiki pa organizatorjem razstave očitajo tudi podcenjevanje umetnikov tega dela države. Organizatorji se obtožb branijo s trditvami, da javnost očitno še ni razčistila s polpreteklo nemško zgodovino in kulturo, zato naj bi bila takšna razstava še toliko bolj potrebna. Razstavo naj bi sicer zaprli, ker so bila dela razstavljena v stavbi, v kateri umetnine niso bile zaščitene pred bližajočim se slabim jesenskim vremenom.

Podelili veliko nagrado neodvisnega ameriškega filma
13. 09. 1999 17.39
Na 25. festivalu ameriškega filma v Deauvilleu na zahodu Francije so veliko nagrado neodvisnega ameriškega filma podelili celovečernemu prvencu režiserja Spikea Jonzea Biti John Malkovich (Being John Malkovich). Film prikazuje dogodivščine nekega lutkarja z ulic New Yorka, ki ugotovi, da se lahko prelevi v slavnega ameriškega igralca Malkovicha. V tem nenavadnem in domišljijskem filmu igra Malkovich samega sebe, ob njem pa tudi ameriška zvezdnica Cameron Diaz. Nagrado žirije sta prejela Audrey Wells za film Guinevere in Michael Polish za film Twin Falls Idaho. Jonze, ki je sicer zet režiserja Francisa Forda Coppole, je pred tem ustvarjal reklame in videospote za glasbenike, kot so Bjoerk, Daft Punk, Puff Daddy in REM. Tekmovalni program so na festivalu v Deauvilleu uvedli leta 1995, da bi še bolj opozorili na neodvisne ameriške filme, ki so drznejši in manj običajni od izdelkov velikih hollywoodskih studijev.

Boschev Vrt zemeljskih užitkov v Madridu
13. 09. 1999 17.36
Madridski muzej Prado je znova postavil na ogled eno najbolj znanih del nizozemskega slikarja Hieronymusa Boscha Vrt zemeljskih užitkov. Mojstrovina iz 16. stoletja prikazuje drobne in gole človeške podobe v rajski pokrajini ter prizore stvaritve ženske, prve skušnjave in padca človeštva. Ni še znano, kolikšni so stroški restavracije 220 centimetrov visokega in 195 centimetrov širokega platna, ki ga je muzej dobil leta 1940.

V Marini Portorož letos več tujcev
13. 09. 1999 17.17
V portoroški Marini so v prvih šestih mesecih letos zabeležili 534,3 milijona tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, pri čemer je bilo 278,3 milijonov tolarjev prodaje opravljeno pri tujih osebah. Čisti dobiček družbe je v prvem polletju znašal 129 milijonov tolarjev.

V Toshibi pričakujejo izgube
13. 09. 1999 15.39
V japonskem elektronskem koncernu Toshiba pričakujejo konec poslovnega leta 1999/2000 - končalo se bo 31. marca prihodnje leto - visoke izgube. Po predvidevanjih vodstvenih struktur podjetja naj bi izguba dosegla 15 milijard jenov oz. 275 milijonov nemških mark.

Jim Jarmusch bo prejel nagrado
12. 09. 1999 18.15
Ameriškemu režiserju Jimu Jarmuschu bodo na hamburškem filmskem festivalu podelili nagrado Douglasa Sirka za njegovo odlično delo v vlogi režiserja in pisca. Jarmusch bo prejel nagrado 28. septembra ob nemški premieri svojega novega filma Ghost Dog: The Way of Samurai, je sporočil vodja festivala Josef Wutz. Častna nagrada je poimenovana po režiserju Sirku, rojenem leta 1897 v Hamburgu, ki je zaslovel prav v Hollywoodu. Filmski festival bo 27. septembra odprla premiera filma Absolute Giganten mladega nemškega režiserja Sebastiana Schipperja. Poudarek festivala, ki bo trajal do 3. oktobra, bo po besedah prirediteljev na prvencih mladih režiserjev, hamburški produkciji in filmskih prispevkih z vsega sveta. Med prikazanimi produkcijami bosta tudi nova filma Petra Greenawaya in Mike Kaurismaekija.

Strmoglavljenje ameriškega helikopterja?
12. 09. 1999 17.47
Po poročanju srbskih časnikov naj bi na Kosovu, v bližini jugoslovansko-makedonske meje, strmoglavil ameriški vojaški helikopter. Oba pilota sta v nesreči izgubila življenje, je danes poročal beograjski časnik Glas javnosti.