AvtorTibor Rutar
Kako govoriti in kako ne govoriti o kapitalu
05. 02. 2022 17.45
Površno antropomorfiziranje in predvsem zarotniški govor o kolektivnih akterjih in sistemih je pogosta in privlačna intelektualna praksa, ki je v resnici dokaj slaba in se ji je bolje ogniti. Včasih je seveda lahko govor o denimo državi, kapitalu (ali kapitalizmu), delavstvu, administraciji ipd. kot o enotnem akterju z jasnimi cilji in voljo, da te cilje dosega, prikladna in uporabna bližnjica, ki ne preveč zavajajoče poenostavlja sicer prezapleteno resničnost in nam jo ravno prek poenostavitve (in delne izgube točnosti) pomaga bolje razumeti. Toda pogosto ni tako. Zakaj?
Ekonomski razvoj, demokracija in diktatura na Zahodnem Balkanu
11. 12. 2021 07.00
Zakaj sta Slovenija in Hrvaška dokaj robustno demokratični državi – Slovenija je na repu liberalnih demokracij, Hrvaška pa je trdna elektoralna demokracija, ki je v nekaterih vidikih blizu liberalni demokraciji – in to že več desetletij, medtem ko enako ne velja za t. i. Zahodni Balkan, tj. Srbijo, Bosno in Hercegovino, Albanijo, Severno Makedonijo, Kosovo in Črno goro? Pomemben del odgovora na to vprašanje nam nudi eno najslavnejših odkritij v družboslovju, znano kot teza o modernizaciji.
Demokratična recesija je resna že sama po sebi, ne pretiravajmo o njenem obsegu
23. 10. 2021 07.00
Že poldrugo desetletje smo priča globalni demokratični recesiji, ki zajema tako spreobračanje nekaterih novonastalih demokracij nazaj v avtokracije kot tudi zmanjšanje kakovosti v mnogih obstoječih in še stoječih demokratičnih državah. Demokratična recesija je resen in nevaren pojav, ki se je začel okoli leta 2006, ko je bilo na svetu največ demokratičnih režimov v zgodovini človeštva, hkrati pa so bile tudi nasploh politične in državljanske pravice v svetu najbolj spoštovane doslej.
Med miti in resnicami slavnih psiholoških študij človeškega konformizma in preslepljenosti
18. 09. 2021 07.00
Petdeset let nazaj ta mesec je slavni stanfordski psiholog Philip Zimbardo izvedel nevaren "eksperiment", v katerem je hotel raziskati, kako se začnejo spontano vesti navadni ljudje, ki so jim z danes na jutri pripisane vloge avtoritete (paznika) in podrejenosti (zapornika). Se bo njihova individualna osebnost takoj po družbeni redefiniciji radikalno spremenila? Je posameznik prvenstveno le prazen kozarec, ki ga (skoraj) do vrha napolni kultura?
Vzpenjajoča se kitajska velesila je ekonomski čudež v zatonu
31. 07. 2021 07.00
Neprijetno vprašanje, ali, kdaj in kako bo vzpenjajoča se velesila Kitajska izzvala ameriško hegemonijo in radikalno spremenila zdaj že več kot 70 let trajajoč liberalni, "na pravilih temelječi" mednarodni red, je v zadnjih letih pristalo v središču akademskih in javnih razprav o mednarodnih odnosih in geopolitični prihodnosti sveta.
Neoliberalna globalizacija in populistični zaton liberalne demokracije?
29. 05. 2021 07.00
Vsaj od izvolitve Donalda Trumpa za predsednika ZDA leta 2016 vse bolj množično prebiramo novo konvencionalno pripoved o tem, kako je globalizacija najedla demokracijo in omogočila vzpon avtoritarnih, neliberalnih populističnih gibanj. Privlačna zgodba, ki jo sestavljajo mnogi pisci političnih kolumn in ki se mestoma pojavi tudi v akademskih uspešnicah, ki so pred leti name naredile velik vtis, denimo The Road to Somewhere (Goodhart), Us vs. Them (Bremmer) in The People vs. Democracy (Mounk), je na prvi pogled elegantna.
Minimalna plača poveča brezposelnost, razen kadar jo zmanjša
01. 05. 2021 19.07
Pred časom je bil lanski predlog demokratov v ZDA, da bi do leta 2025 dvignili z zakonom določeno minimalno plačo na 15 dolarjev, poražen. Argumenti na obeh političnih straneh so znani in se pojavljajo tudi zunaj ameriškega konteksta, ko javnost razpravlja o smiselnosti minimalne plače in njenem morebitnem višanju. Zagovorniki trdijo, da zvišanje minimalne plače zelo očitno zmanjšuje revščino med najslabše plačanimi delavci in niža stopnjo izkoriščanosti, ki so ji izpostavljeni.