časnik Delo

Irak razvija novo bombo?

24. 12. 2000 00.00

Iraški predsednik Sadam Husein je od svojih znanstvenikov zahteval, naj vnovič začnejo razvijati atomsko bombo, v današnji izdaji piše britanski časnik The Sunday Times, ki se sklicuje na iraškega političnega odpadnika Salmana Yassina Zweira. Zweir trdi, da naj bi atomsko bombo začeli vnovič razvijati avgusta leta 1998 oziroma štiri mesece pred izgonom inšpektorjev Združenih narodov iz države.

Nov roman Umberta Eca

23. 11. 2000 00.00

V Italiji so včeraj izdali prvih 300.000 primerkov novega romana italijanskega pisatelja Umberta Eca (68) z naslovom Baudolino. Kot poroča italijanski tisk, naj bi Eco, avtor znamenitega romana Ime rože, v najnovejše delo, ki ima 500 strani, vključil tudi avtobiografske poteze. "Pripovedujem o svojem rojstnem mestu Alessandria na severu Italije, pri čemer sem poskušal posnemati tamkajšnje narečje. Gre za smešno knjigo," je za rimski časnik La Republicca pojasnil Eco.

Zagrebačka banka želi kupiti SKB banko

21. 11. 2000 00.00

Zagrebačka banka je potrdila, da se zanima za nakup lastniškega deleža v slovenski SKB banki. Kot je za STA povedala predstavnica te hrvaške banke Sanja Kos, se za vstop na slovenski trg zanima s ciljem širjenja svojega poslovanja, podpore trgovinski menjavi med Hrvaško in Slovenijo ter povezovanja finančnih trgov držav. Drugih podrobnosti o nakupu lastniškega deleža SKB banke v Zagrebački banki zaenkrat še niso želeli razkriti.

Kučan v intervjuju za Profil

23. 10. 2000 00.00

Odprava Avnojskih sklepov v Sloveniji po besedah predsednika države Milana Kučana ne pride v poštev. Kot je pojasnil v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega tednika Profil, so ti sklepi del evropske in svetovne zgodovine ter izrednega pomena za državno in pravno kontinuiteto samostojne Slovenije. Kučan je ocenil tudi kritike avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla ter komentiral nekatere izjave in dejanja koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Predsednik Kučan je v zvezi z Avnojskimi sklepi opozoril, da je Slovenija omogočila pritožbo zoper pravni sklep vsakomur, ki bi menil, da je bil nepravično obravnavan. O možnostih, da bodo avstrijski svobodnjaki (FPÖ) v članstvo Slovenije v Evropski uniji privolili le, če bo formalno preklicala Avnojske sklepe, je Kučan povedal, da bi težave lahko nastopile zgolj v primeru, da bi v Avstriji prevladala ksenofobija. V tem primeru, je za Profil ocenil Kučan, težav z vstopom v unijo ne bo imela le Slovenija, ampak tudi druge kandidatke za članstvo. Na vprašanje, kako so odnosi med Slovenijo in Avstrijo vplivali na rezultate parlamentarnih volitev v Sloveniji, je Kučan odgovoril, da je bilo omenjeno vprašanje sicer pomembno, vendar pa ni bilo v središču volilnega boja. V zvezi z izjavo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla, da je Kučan kot nekdanji vodja Komunistične partije "še vedno z eno nogo v starem režimu", je slovenski predsednik pripomnil, da ga to ni užalilo, vendar si je po tej izjavi o avstrijskem kanclerju ustvaril drugačno predstavo, kot jo je o njem imel pred tem. V zvezi s povorko 10. oktobra v Celovcu, ki jo je časnik Delo označil kot "izraz militantne nacionalistične arogance", je Kučan dejal, da prireditev ni izkoristila priložnosti izpostaviti novo kakovost sobivanja z državljani slovenskega porekla na Koroškem ter novo kakovost odnosov med Avstrijo in Slovenijo. K sreči se značilnosti odnosov med državama ne kažejo zgolj skozi eno prireditev, je menil slovenski predsednik. Slovenski predsednik je slovensko-avstrijske odnose ocenil kot dobre in ob tem pripomnil, da je Avstrija v težkih trenutkih naredila veliko dobrega za Slovenijo, Menil je še, da motenj, ki jih v odnosih med državama povzročajo nekateri posamezniki, ne bi smeli pojmovati kot usodne.

Andrzej Wajda cenzuriral svoj film

11. 10. 2000 00.00

Poljski režiser Andrzej Wajda, dobitnik oskarja za življenjsko delo, je cenzuriral svoj film Dežela velikih obljub iz leta 1975. Iz filma je izrezal več epizod, med drugim erotične prizore. Wajda (74) je v Varšavi predstavil novo različico svojega filma, ki je bil leta 1976 tudi nominiran za oskarja. "Obžalujem, ker je Wajda izrezal prizor orgije. Ta scena je namreč vstopila v zgodovino poljskega filma," je dejal Daniel Olbychski, eden od treh glavnih igralcev v filmu, ki je igral tudi v omenjenem prizoru. Wajda je za časnik Super Express dejal, da mu ta prizor "ni všeč". V času, ko je bil film posnet, je bilo potrebno za posnetek takšne scene "veliko poguma". "Šlo je za eno od oblik boja proti uradni cenzuri. Danes pa sem prepričan, da prizor ni prinesel ničesar novega. Današnja filmska podukcija je preplavljena z erotiko, zato ne vidim več potrebe po tem, da bi šokiral," je pojasnil Wajda. Kritiki so novo montažo soglasno pohvalili, saj sta med drugim izboljšana zvok in slika. Film je zato bolj zgoščen in "bolj prilagojen okusu občinstva," menijo kritiki.

General Pavković v premogovniku Kolubara

03. 10. 2000 00.00

Vodilni predstavniki generalštaba jugoslovanske vojske (GŠ VJ), Elektrogospodarstva Srbije (EPS) in Rudarskega bazena Kolubara (RBK) so davi obiskali stavkajoče na površinskem kopu in od njih zahtevali, naj se nemudoma vrnejo na delo, sicer bo zanje uvedena delovna obveznost, je poročala beograjska agencija Beta, ki se sklicuje na Radio Lazarevac.

V ZRJ 50 odstotkov brezposelnih

21. 07. 2000 11.49

V ZRJ je skoraj polovica za delo zmožnih ljudi brezposelna ali na prisilnem dopustu, piše beograjski zasebni časnik Danas, ki se sklicuje na podatke Statističnega letnika Jugoslavije.

Zaprta podružnica Beogradske banke na Cipru?

20. 06. 2000 14.42

Centralna banka Cipra (CBC) je naložila zaprtje podružnice Beogradske banke a.d. (BB) v Nikoziji (off shore banka IBU), so poročali beograjski zasebni mediji, ki se sklicujejo na Financial Times. Neimenovani uradnik CBC je povedal za londonski časnik, da je BB odvzeto dovoljenje za delo IBU v Nikoziji zato, ker so revizorji v glavnem mestu Cipra podvomili v njeno likvidnost. Ugled IBU v Nikoziji je bil omajan na začetku devetdesetih let zaradi njene vloge pri prenosu deviznih rezerv SFRJ, ki so pripadale njenim nekdanjim republikam. CBC je pred zaprtjem IBU sprejel sklep o zamrznitvi 200 milijonov dolarjev na računu BB, kolikor znaša terjatev Slovenije iz naslova deviznih rezerv SFRJ, je zapisal Financial Times.

Arafat pri Clintonu

15. 06. 2000 20.44

Palestinski vodja Jaser Arafat se je danes v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Ameriški predsednik je ob začetku srečanja izrazil odločenost, da Izraelci in Palestinci do 13. septembra dosežejo dokončni mirovni sporazum.

Nunez zapušča Barcelono?

14. 05. 2000 10.29

Predsednik nogometnega kluba FC Barcelona, ki je v sredo izpadel v polfinalu lige prvakov, Josep Lluis Nunez, bo po koncu letošnje sezone odstopil s svojega položaja, je poročal španski časnik El mundo deportivo. Glavni vzrok odstopa naj bi bilo razočaranje zaradi kritik njegovega dela in vmešavanje v delo trenerja Luisa van Gaala. Nunez se je tako po 20 letih službovanja odločil ugoditi zahtevam navijačev in oditi, je še zapisal časnik.

Boj za ohranitev delovnih mest pri Roverju

23. 03. 2000 19.56

Nemški proizvajalec avtomobilov BMW bo skupaj s prodajo proizvajalca terenskih vozil Land Rover ameriškemu Fordu predvidoma prodal tudi Roverjev razvojni center. Kot poroča današnji finančni časnik Financal Times, namerava Ford od sedanjih 3800 zaposlenih v tehničnem centru v Gaydonu obdržati le 1800 delavcev. To pa pri britanskih oblasteh vzbuja strah glede nadaljnjega razvoja avtomobilske panoge.

82-letna učiteljica mora prenehati s poučevanjem

10. 03. 2000 09.08

82-letna učiteljica joge mora proti svoji volji prenehati s poučevanjem njej in njenim učencem ljubega pouka o fizični in psihični sprostitvi. Mestni svet v angleškem kraju Swansea je Neni Joyce pet let dovolil, da je nemoteno opravljala svoje delo, dokler se menedžer rekreacijskega centra ni spomnil, da je zgornja meja za zaposlitev 65 let in Neno odpustil. ''Razumela bi, če ne bi bila več sposobna opravljati svojega dela, je za časnik Daily Telegraph dejala Joycova, ki jogo sicer poučuje že 32 let. Neka njena učenka pa je povedala, da je ''učiteljica izredna in za njena leta zelo priljubljena''.

Proces proti Pinochetu v Čilu?

05. 03. 2000 19.32

Španski zunanji minister Abel Matutes je v pogovoru za madridski časnik ABC izjavil, da mora čilski predsednik Ricardo Lagos dokazati, da je sposoben izpeljati postopek proti nekdanjemu čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu.

Češka ne bo izplačala odškodnine

21. 02. 2000 18.27

Češki zunanji minister Jan Kavan avstrijskim pregnancem ne priznava pravice do vrnitve zaplenjenega premoženja in odškodnine za prisilno delo. Kavan je danes za češki časnik Pravo izjavil, da bo češka vlada vedno zavračala take zahteve.

Slovenski film V leru na FEST 2000

04. 02. 2000 12.45

Časnik Politika priporoča ogled slovenskega filma V leru režiserja Janeza Burgerja, ki ga predvajajo na beograjskem filmskem festivalu (FEST 2000). Politika piše, da gre za ''malo, vendar trdno avtorsko delo, ki se gleda odprtega srca in s simpatijami''. V filmu je sicer tudi nekaj turobnih trenutkov, vendar prevladuje humor, ki je univerzalen in vsem jasen, piše provladni časnik.

Seminar o slovenskem trgu kapitala

01. 02. 2000 07.38

Na seminarju z naslovom Borzni fokus, ki sta ga pripravila Ljubljanska borza in časnik Finance, je več predavateljev, med njimi minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop, pojasnilo svoja videnja o razvoju slovenskega trga kapitala po procesu lastninjenja. Minister Rop je ocenil, da sta nova zakonodaja in pokojninska reforma na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ključni spodbudi za večje povpraševanje na trgu kapitala.

Beckett na gostovanju v Ljubljani

28. 12. 1999 11.32

V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bo drevi ob 19.30 kot predzadnja predstava na odrskih deskah tega gledališča v tem tisočletju (zadnja predstava bo jutri ponovitev uspešnice Pika Nogavička) Konec igre dramatika Samuela Becketta v režiji Vita Tauferja in izvedbi ansambla Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice.

Še enkrat Pika v SMG

23. 12. 1999 11.41

Zadnja letošnja predstava v Slovenskem mladinskem gledališču bo prihodnjo sredo, 29. decembra, ob 16. uri Pika, nagrajenka nedavnega sedmega festivala otroških predstav poklicnih gledališč in gledaliških skupin za nagrado zlata paličica.

Novogoričani v Ljubljani z Beckettom

20. 12. 1999 18.15

V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bo v torek, 28. decembra, ob 19.30 kot predzadnja predstava na odrskih deskah tega gledališča v tem tisočletju - zadnja predstava bo 29. decembra ponovitev uspešnice Pika Nogavička - Konec igre dramatika Samuela Becketta v režiji Vita Tauferja in izvedbi ansambla Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice.

Delu Revije ima ameriški kapital

13. 12. 1999 13.51

Največji, 26-odstotni lastnik družbe Delo Revije, je postalo novoustanovljeno podjetje SDC International Slovenija. Po besedah direktorja Dela Revije Andreja Lesjaka gre za podjetje, ki je povezano z družbo SDC International, ki ima ameriški kapital, sedež pa v Londonu, in se ukvarja z naložbami na medijskem področju, je zapisal v zadnji številki časnik Finance. Svoj delež v Delo Revijah je prodala družba Megafin.

Prve posledice dvovalutnega stistema v Črni gori

12. 11. 1999 13.21

Črnogorska železarna v Nikšiču se je po uvedbi dvovalutnega sistema v Črni Gori znašla v izjemno hudem položaju. Prizadeta so tudi druga podjetja, ki poslujejo pretežno s Srbijo, neposredno pa je ogroženih približno 17 tisoč ljudi.

Die Welt podelil literarno nagrado

10. 11. 1999 17.39

Nemški pisatelj Bernhard Schlink je prejel literarno nagrado, ki jo je letos prvič podelil nemški časnik Die Welt. Mednarodna žirija je Schlinka nagradila za njegovo celotno delo, še zlasti pa za njegov roman Bralec, ki opisuje ljubezen med nekim dijakom in 35-letno žensko. Nagrado, pospremljeno s 13.000 evri, naj bi v prihodnje vsako leto podeljevali nemškemu pisatelju, čigar delo bo deležno mednarodnega priznanja.

Rubin naj bi spomladi prihodnje leto odstopil

04. 11. 1999 08.05

Tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta James Rubin bi lahko zaradi nosečnosti svoje soproge, novinarke Christiane Amanpour, spomladi leta 2000 odstopil, je poročal The New York Times. Časnik, ki je navedel vire v ameriški administraciji in Rubinove prijatelje, je poročal, da Rubin datuma odstopa ameriški državni sekretarki Madeleine Albright še ni sporočil, da pa bi lahko odstopil spomladi. Amanpourjeva, dopisnica CNN iz Londona, naj bi namreč rodila maja. Rubin pa je v sporočilu za javnost zatrdil, da nima namena odstopiti, saj svoje delo zelo rad opravlja.

Rusija zapira meje

24. 10. 1999 09.33

Potem ko je Rusija zaprla mejo med Čečenijo in Ingušetijo, da bi tako zaustavila val beguncev, je zaprla tudi mejo med Ingušetijo in Severno Osetijo, s čimer želi preprečiti morebitno ''infiltracijo teroristov'' na rusko ozemlje, je sporočila ruska vojska.

Michelangelova skupina Pieta na ogled v Rimu

10. 08. 1999 17.21

V Rimu bodo prvič skupaj razstavili tri od štirih Michelangelovih del z naslovom Pieta. ''Super razstava'', kot jo imenujejo organizatorji, bo na ogled v začetku leta 2000 v Kvirinalu v Rimu, je v današnji izdaji poročal italijanski časnik Il Messagero.

Brezposelnost v Nemčiji raste

02. 08. 1999 08.47

Število brezposelnih v Nemčiji se je julija znova povečalo na več kot štiri milijone, je poročal nemški časnik Welt am Sonntag. Zvezni urad za delo bo uradne podatke o brezposelnosti objavil prihodnji teden, v primerjavi s prejšnjimi meseci pa naj bi bile razmere še slabše. Maja in junija so sicer namerili 10,5-odstotno brezposelnost. Čeprav so strokovnjaki pričakovali povečanje brezposelnosti v poletnih mesecih zaradi sezonskega poslabšanja gospodarskega položaja, tudi obeti za jesen niso rožnati.

Prvi vedeževalski center v Romuniji

19. 07. 1999 07.53

Romunske ''čarovnice'' bodo prihodnji teden odprle prvi nacionalni vedeževalski center v Romuniji. Za nasvet vodje čarovnic Margarete Ene bo potrebno odšteti 1,25 dolarja, poroča časnik Evenimentul Zilei. Vedeževalski center se nahaja na obrobju Bukarešte. V njem je 35 sob, v katerih bodo vedeževalke opravljale svoje delo. Z vedeževanjem se sicer v Romuniji ukvarjajo predvsem Romi, ki jih je v tej državi več kot 1,5 milijona.

Aida odprla operno sezono v Veroni

26. 06. 1999 18.02

Z uprizoritvijo Verdijeve Aide se je v Veroni v petek odprla operna sezona. Kakih 15.000 gledalcev je nastopajoče nagradilo z bučnim aplavzom. Za edinstveno vzdušje v areni je sinoči poskrbelo tudi na tisoče sveč. Veronska arena je vsako leto prizorišče opernega dogajanja, ki privabi na stotisoče ljudi. ''Zmagoviti sprevod antikičaste Aide'', je zapisal italijanski časnik Corriere della Sera. Verdijevo klasično delo Aida je že prevečkrat doživelo ''slabe uprizoritve'' z drugo- in tretjerazrednimi pevci, je menil dirigent Daniel Oren. ''Čas, ko so ljudje prihajali v areno gledat, ne pa poslušat, je mimo,'' je še dodal Oren. Režiser Pier Luigi Pizzi je oder oblekel v kobaltno modro in sivo barvo. Operna sezona v Veroni bo trajala do 29. avgusta, na programu pa so še Bizetova Carmen, Puccinijevi Madame Butterfly in Tosca ter Vesela vdova Franza Leharsa. 12. avgusta je predviden gala koncert z znamenitim tenoristom Placidom Domingom.

Devetič literarna nagrada kresnik

19. 05. 1999 11.28

Strokovna žirija, v kateri so Andrej Arko, Jože Horvat, Samo Kutoš, Nela Malečkar in Veno Taufer, bo v ponedeljek, 24. maja, v okrogli dvorani Delove stolpnice objavila imena petih nominiranih romanov in njihovih avtorjev, ki se potegujejo za literarno nagrado kresnik.

Sinead O'Connor pisala odprto pismo papežu

11. 05. 1999 07.40

Spreobrnjena irska pevka Sinead O'Connor (32) je papežu Janezu Pavlu II. poslala odprto pismo, v katerem je zahtevala duhovniško službo tudi za ženske. ''Rojena sem za to delo,'' piše v pismu ''zelo nesramnega irskega dekleta'', ki ga je objavil časnik The Observer. Pevko je prejšnji mesec škof latinsko-tridentinske cerkve posvetil v duhovnico, česar pa v Rimu ne priznavajo. Sedaj Sinead papeža opozarja, da ima Bog tudi žensko stran. ''Rotim vas, da še enkrat premislite, koliko bi lahko pripomogli svetu, če bi svoje srce odprli tako Materi kot Očetu božjemu,'' je zapisala v pismu. Mati Bernadette Maria, kot želi biti sedaj imenovana, se je opravičila, ker je leta 1992 na ameriški televiziji raztrgala papeževo fotografijo. ''V svojem življenju sem storila veliko napak. Ampak zagotovo ste jih tudi Vi.''