Če
Avstrija želi v NATO
28. 12. 1997 12.42
Avstrijski zunanji minister Wolfgang Schuessel je zatrdil, da je "Avstrija lahko in mora biti članica zveze NATO". Jasno je tudi, koliko bi jo včlanitev v Severnoatlantsko zvezo stala: po sedanjih izračunih okrog 700 milijonov šilingov. Schuessel je menil, da bi obrambni minister Werner Fasslabend to vsoto lahko pokril celo iz tekočih proračunskih sredstev.
Avtocesta za reševanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško?
27. 12. 1997 13.26
Sloveniji lahko skupaj s tujimi partnerji ponudimo koncesijo za trideset kilometrov dolg odsek Pyhrnske avtoceste, ki poteka skozi Slovenijo, če se to, glede na slovenske prioritete, ne vklaplja v skupno dinamiko izgradnje srednjeevropskih prometnic, je povedal podpredsednik hrvaške vlade in minister za razvoj in obnovo Jure Radić.
Organizatorji svetovnega nogometnega prvenstva v težavah
25. 12. 1997 12.40
Organizatorji svetovnega prvenstva v nogometu, ki bo junija in julija prihodnje leto v Franciji, so se znašli pred resnimi težavami. Predvideni stroški prvenstva so namreč krepko preseženi že več kot pol leta pred začetkom SP. Največ glavobolov Francozom povzroča njihov ponos, novi stadion Stade de France v predmestju Pariza, ki ga bodo uradno odprli 28. januarja.
Dijak izključen iz šole zaradi božičnega darila
25. 12. 1997 11.51
Dijak četrtega letnika iz Atlante je bil za deset dni izključen iz šole, ker je svojemu profesorju francoščine za božič podaril steklenico vina. Šolski pravilnik prepoveduje uživanje alkohola v stavbi šole. "Če profesorju podarite zaprt paket s pentljo in vizitko, to ni uživanje alkohola," je za časnik povedal jezni oče po krivici kaznovanega dijaka.
Generalna skupščina ZN sprejela resolucijo o višini prispevkov
23. 12. 1997 09.37
Generalna skupščina Združenih narodov je v ponedeljek po dolgotrajnih pogajanjih sprejela resolucijo o višini prispevkov držav članic za prihodnja tri leta, pri čemer ameriški delež zaradi dosedanjega neplačanega dolga ZDA ostaja nespremenjen. Tako bo ameriški delež k proračunu organizacije še naprej 25-odstoten, vendar pa resolucija predvideva revizijo sklepa do septembra, če bodo ZDA poravnale svoj zaostali dolg v višini 1,4 milijarde dolarjev. Proračun organizacije za leti 1998 in 1999 bo znašal 2,5 milijarde dolarjev.
Indonezijski čarovnik obtožen umora 42 žensk
23. 12. 1997 09.18
V mestu Lubuk Pakan na indonezijskem otoku Sumatra se je ta teden pred nabito polno sodno dvorano začel proces proti samooklicanemu čarovniku, ki je obtožen, da je v minulih enajstih letih v ritualne namene ubil 42 žensk, starih med 12 in 30 let. Pred sodišče bodo morale stopiti tudi tri žene čarovnika Ahmada Suradjija, ki so obtožene sodelovanja pri umorih.
Digitel se pripravlja na sodelovanje na razpisu
22. 12. 1997 16.05
Družba Digitel se intenzivno pripravlja na sodelovanje na javnem razpisu za dodelitev dveh koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM. Kot so danes povedali predstavniki Digitela, so že odkupili dokumentacijo, na razpis (rok za oddajo ponudb se izteče 20. februarja prihodnje leto) pa nameravajo oddati kakovostno ponudbo.
Slalom v Madonni di Campiglio dokončno odpadel
22. 12. 1997 13.37
Eden od najsrečnejših prizorišč za slovensko alpsko smučanje, Madonna di Campiglio, letos ne bo imela slalomske tekme. Komisija Mednarodne smučarske zveze je namreč menila, da je proga, preslabo pripravljena in ne bi mogla "preživeti" vseh smučarjev, ki so bili na štartni listi, tako da je tekmo odpovedala. Kje bo odpadli slalom, zaenkrat še ni jasno, veliko možnosti naj bi imela Kranjska Gora, seveda, če bodo za to pogoji.
Po Cambridgeu straši
22. 12. 1997 08.19
Po hodnikih Peterhouse Collegea, najstarejšega in najmanjšega koledža univerze v britanskem Cambridgeu, straši duh samomorilca iz 18. stoletja, prestrašeni profesorji pa zahtevajo, naj vodstvo pokliče izganjalce duhov. Iz kuhinjske shrambe koledža, ustanovljenega leta 1284, je bilo že nekaj časa slišati čudne glasove, nato pa je nejasna postava na vijugastih stopnicah prestrašila natakarja na poti v jedilnico. Blagajnik Andrew Murison prisega, da se je v tej jedilnici pred mesecem dni iz oči v oči srečal z duhom. Nekateri predlagajo zaklinjanje duha, drugi pogrebno mašo. Dekan koledža Peterhouse Graham Ward je dejal, da se je v tem prostoru nesporno zgodilo nekaj čudnega. A za zdaj bodo še počakali; ta soba je pač tam že več kot 600 let in odločili se bodo, če se bo zgodilo še kaj grozljivega. V koledžu pravijo, da straši duh blagajnika Francisa Dawesa, ki se je obesil v 18. stoletju in je pokopan na pokopališču ob koledžu, kjer so že dvakrat izganjali duhove.
Obdavčena tudi božična in novoletna darila
20. 12. 1997 10.23
Na Davčni upravi Republike Slovenije so opozorili, da se v skladu z zakonom o dohodnini obdavčujejo tudi vsa novoletna darila. Tako se prejemek, ki ga otrok prejme kot darilo ob novem letu v denarju, bonih ali v naravi obdavči s 25-odstotno stopnjo. Vendar mora izplačevalec oz. podjetje davek obračunati in odvesti le v primeru, ko davek presega dva odstotka povprečne plače v predpreteklem mesecu - zadnji podatek je za oktober, in sicer v višini 2963 tolarjev. To pomeni, da če podjetje obdaruje otroke v višini 11.852 tolarjev, mu ni potrebno odvesti davka.
SRD ni odobrila posojila Litostroju
19. 12. 1997 13.35
Predsednik in člani uprave Slovenske razvojne družbe so danes prejeli osnutek nove pogodbe o zaposlitvi, je povedal predsednik nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe in državni sekretar za industrijo Boris Šuštar. Na včerajšnji seji nadzornega sveta SRD so med drugim zavrnili prošnjo Litostroja za najem 25 milijonov tolarjev, ki jih rabi za novembrske plače.
Koprski občinski svet napoveduje cestno zaporo
19. 12. 1997 11.48
Koprski občinski svet je sinoči na svoji zadnji letošnji seji vnovič obravnaval zaplete pri uresničevanju z nacionalnimi programi opredeljene izgradnje sodobnejših cestnih in železniških povezav Obale z njenim zaledjem. Po seznanitvi s podrobno informacijo o zamudah v dosedanjem poteku priprav na začetek predvidene izgradnje južnoprimorskih prometnic so občinski svetniki sklenili, da bodo v primeru, če lokacijski načrt za avtocesto proti Kopru, ki naj bi bil po prvotnih obljubah za javno obravnavo pripravljen januarja prihodnje leto, ne bo razgrnjen pred začetkom prihodnje turistične sezone, pripravili cestno zaporo.
Predsednik DS postal Tone Hrovat
17. 12. 1997 15.15
Državni svetniki so v nadaljevanju konstitutivne seje na tajnem glasovanju z 21 glasovi podpore za predsednika državnega sveta (DS) izvolili Toneta Hrovata, protikandidat Veljko Rus pa je prejel 16 glasov podpore. Razdeljenih in oddanih je bilo 40 glasovnic, dve sta bili neveljavni.
Frlec na ministrskem zasedanju EAPC
17. 12. 1997 15.04
Slovenski zunanji minister Boris Frlec se danes v Bruslju udeležuje ministrskega zasedanja Evro-atlantskega partnerskega sveta (EAPC), telesa, ki povezuje članice zveze NATO s partnerskimi državami.
Indija načtruje večjo proizvodnjo jekla
17. 12. 1997 08.15
Indija namerava povečati proizvodnjo jekla in zgraditi 17 novih jeklarn, da bo s tem pokrila vse večje potrebe, ki se pojavljajo z načrtovanimi naložbami v infrastrukturo. V naslednjih osmih letih naj bi se tako proizvodnja jekla s sedanjih dobrih 23 milijonov ton povečala na 60 milijonov ton. Če bodo izvedene vse predvidene naložbe v infrastrukturo, kot so gradnja elektrarn in pristanišč, pa domača proizvodnja jekla kljub tolikšnemu povečanju proizvodnje ne bo zadoščala za pokritje vseh potreb.
Union Olimpija v Bologno po zmago
15. 12. 1997 17.43
Košarkarji Uniona Olimpije odhajajo v sredo na tekmo 10., zadnjega kroga skupine D v evropski košarkarski ligi v Bologno trdno odločeni, da domačemu moštvu Teamsystem zadajo prvi poraz na njegovem igrišču.
Uspešen obisk Janeza Podobnika v Luxemburgu
15. 12. 1997 16.27
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je današnje delovne pogovore z luksemburškimi sogovorniki ocenil kot uspešne. Posebej je poudaril, da je po mnenju luksemburškega zunanjega ministra Jacquesa Poosa lahko Slovenija prva izmed držav, ki naj bi končale celoten sklop pogajanj z EU in tako med prvimi pristopila v to zvezo. Poos je tudi zatrdil, da se lahko država prebija skozi pogajanja, če v njej obstaja politična volja, politični konsenz, če ima vso potrebno znanje in če ve, kaj je njena nacionalna identiteta.
Goldberger spet za Avstrijo
15. 12. 1997 11.14
Avstrijski smučarski skakalec Andreas Goldberger bo po večmesečnem sporu znova nastopal za Avstrijo. Predsednik avstrijske smučarske zveze Peter Schroecknadel je povedal, da so spori s svetovnim prvakom v poletih in trikratnim zmagovalcem zglajeni. Če bo šlo vse po načrtih, bo "Goldi" prvič letos nastopil že ta konec tedna v Engelbergu.
Vrh EU začrtal pot širitve
13. 12. 1997 12.24
Globalni proces pridruževanja kandidatk za članstvo v Evropski uniji se bo v skladu z odločitvijo voditeljev povezave začel z vsemi desetimi srednjeevropskimi prosilkami za članstvo in Ciprom, medtem ko se bodo intenzivna pogajanja o članstvu aprila prihodnje leto začela s Ciprom in petimi najbolj pripravljenimi srednjeevropskimi kandidatkami, med njimi Slovenijo.
Privatizacija v Braziliji: v dveh letih 54 milijard dolarjev?
13. 12. 1997 10.42
Brazilija namerava v prihodnjih dveh letih s privatizacijo državnih podjetij zaslužiti najmanj 54 milijard dolarjev, je sporočil minister za načrtovanje Antonio Kandir. Po njegovih besedah je to skrajni minumum, ki bi ga Brazilija morala doseči tudi v primeru, če se bo finančna kriza, ki so jo izzvala nihanja na azijskih borzah, nadaljevala.
Kontrolorji letenja napovedali stavko
11. 12. 1997 14.43
Sindikat operativnih delavcev sistema kontrole letenja (SSKL) in sindikat aeronavtičnih informacijskih in tehničnih služb (SAITS) sta napovedala za jutri, 12. decembra, ob 11. uri, stavko; o tej so že 1. decembra obvestili predsednika vlade Janeza Drnovška. Za ta skrajni ukrep so se odločili zato, ker več kot enoletna prizadevanja za ureditev statusnih problemov delavcev v sistemu kontrole letenja niso obrodila nobenih sadov, so zapisali v sporočilu za javnost. Ugotavljajo tudi, da predstavnikov vlade problemi kontrolorjev letenja niso zanimali.
Bojkot v NBA
11. 12. 1997 09.22
Ameriški košarkar Charles Barkley je napovedal, da naj bi več zvezdnikov lige NBA bojkotiralo tekmo All Star v prihodnjem letu, če NBA ne bo znižala kazni Latrellu Sprewellu, ki ga je njegov klub Golden State Warriors suspendiral za eno leto zaradi žaljenja in napada trenerja P. J. Carlesima.
Bela hiša ima novega stanovalca
11. 12. 1997 08.10
Ljubezen na prvi pogled in Bela hiša je dobila novega stanovalca - trimesečnega rjavega labradorčka, za zdaj še brez imena, so sporočili iz urada ameriškega predsednika. Po odhodu brucke Chelsee Clinton na kolidž v Kaliforniji, kjer študira kirurgijo, predsedniški par v pusti Beli hiši tare sindrom "praznega gnezda," je potožila mama Hillary. Tiskovni predstavnik predsednika Billa Clintona, Michael McCurry, pa pravi drugače; predsednik naj bi si zaslužil vsaj enega zvestega prijatelja v Washingtonu in če ne drugače, bo poslej lahko užival v sprehodih s psom. "Če hočeš prijatelja v Washingtonu, si kupi psa," je bojda rekel že 33. predsednik ZDA Harry Truman. Prvi ameriški mačkon Socks je po McCurryu novico o prišleku "kar dobro" sprejel, v Beli hiši pa se bodo potrudili, da bo čim laže prebolel čustveni pretres.
Michael Jordan dosegel 27.411 točk v NBA
10. 12. 1997 12.43
Košarkar moštva svetovnih košarkarskih prvakov Chicago Bulls Michael Jordan se je prebil na 3. mesto lestvice najboljši strelcev lige NBA vseh časov. Na sinočnji tekmi bikov proti New Yorku je Jordan že v prvi četrtini z metom preko Patricka Ewinga dosegel 27.411-ti koš v 13 sezonah NBA. To omeni 2 koša več kot jih je dosegel doslej tretjeuvrščeni Moses Malone v 19 sezonah. Pred Jordanom sta zdaj le še Wilt Chamberlain (31.419 košev) in legendarni Kareem Abdul Jabbar (38.387 točk). Teh dveh pa Jordan ne bo ujel, če bo izpolnil svojo napoved o upokojitvi po letošnji sezoni.
Pričeske naslednjega leta
10. 12. 1997 08.45
Eva bo prihodnje leto nosila kodre, Adam bo pustil ponovno rasti lase. Podjetje Goldwell, ki je posebej specializirano za modne pričeske, je v Darmstadtu predstavilo trende za leto 1998. V prihodnjem letu bodo ženske pričeske zaznamovane z ekstremnimi trajnami ali mehkimi kodri, ob tem pa frizerji predlagajo še barve v vseh mavričnih odtenkih. Tudi modni Adam se naj ne bi branil barv. Zanj modni strokovnjaki predlagajo daljše lase. Najpomembnejši trend pa je individualna pričeska, ki je narejena za vsako stranko posebej glede na njen značaj. "Vse je mogoče," je povedal frizerski mojster Walter Stoll iz podjetja Goldwell, glamour a la Hollywood, nemarno padajoči lasje, kratke pričeske ali nova ženskost gredo lahko lepo skupaj. Če greste na zabavo, pa si lahko privoščite dražjo oblikovano pričesko z raznimi vdelanimi dodatki, ki vam jih naredi frizer. "Kdor si upa, seže po ekstremnih barvah," je povedala avstrijska frizerka Gudrun Leitner-Fuchs, ki ima lase pobarvane na roza. Veliko modre, zelene ali oranžne do rdeče ali bele in harmonično zlatih ter bakrenih tonov. Tudi moški kažejo nagnjenje do pisanosti. Pri mlajših naj bi glavo krasili tu in tam zlati toni, starejši pa imajo raje osvežitev naravnih las s kakim barvnim odtenkom.
Slovenija mora temeljito pregledati, do kam je prišla na področju človekovih pravic
09. 12. 1997 14.41
Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je v izjavi ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, 10. decembru, med drugim poudaril, da mora Slovenija v jubilejnem letu, ko bomo proslavljali petdeseto obletnico razglasitve splošne deklaracije o človekovih pravicah, še posebej temeljito pregledati, do kam je prišla na svoji poti. Proslavljanje bo utemeljeno le, če bomo dosledni pri upoštevanju in spoštovanju s splošno deklaracijo, drugimi mednarodnimi akti in ustavo zagotovljenih pravic. Najboljša počastitev obletnice bo izboljšanje stanja na področjih, kjer je posameznik najpogosteje soočen s kršitvami pravic in nepravilnostmi. Država mora z nadzorstvenimi, izobraževalnimi in zakonodajnimi ukrepi poskrbeti, da pri njenem delovanju ne bo prihajalo do kršitev človekovih pravic, hkrati pa mora s svojim delovanjem zagotavljati spoštovanje človekovega dostojanstva vsakogar, ki živi v državi ali pride vanjo, je poudaril Bizjak. Dodal je, da izpolnjevanje obveznosti, ki si jih je naložila država do žrtev vojnega nasilja, žrtev teptanja pravic v povojnem obdobju in tistih, ki jim je bilo krivično odvzeto premoženje, poteka prepočasi.
Microsoft(R) Internet Explorer 4.01 - novosti tudi za uporabnike s prizadetim vidom
09. 12. 1997 09.06
Microsoft je sporočil, da so med novimi značilnostmi različice spletnega brskalnika Microsoft Internet Explorer 4.01 izboljšave za uporabnike s prizadetim vidom. Internet Explorer 4.01 podpira zasnovo Microsoft Active Accesibility (MSAA), ki zagotavlja združljivost Internet Explorerja s pripomočki za prizadete drugih ponudnikov programske opreme.
Stalowsky ugotavlja, da se politična nasprotja glede reševanja Litostroja poglabljajo
09. 12. 1997 00.00
Upam, da se z mojim odstopom z mesta predsednika začasne uprave izpolnjuje opcija tako imenovane slovenske različice reševanja Litostroja, ki želi imeti svojo upravo, je izjavil Stanislav Stalowsky. Ugotavlja, da se politična nasprotja glede reševanja Litostroja poglabljajo, zato želi s svojim odstopom pomagati podjetju oziroma pospešiti sprejem odločitve za Litostroj. "Če je različica z ABB nesprejemljiva in zanjo ni možno doseči političnega soglasja, je potrebno dati prostor drugi opciji," je povedal Stalowsky.
Makedonci zahtevajo podaljšanje mandata mirovnim silam ZN
06. 12. 1997 11.01
Makedonija bo zaprosila, da bi del mirovnih sil Sforja, ki se bodo umaknile iz BiH, ostal v Makedoniji, je v petek povedal makedonski minister za zunanje zadeve Blagoj Handžiski. Handžiski je ob tem dodal, da Makedonija dovoljuje namestitev mirovnih sil zveze NATO na njenem ozemlju. Makedonijo skrbi, kaj bi se zgodilo, če bi se Sfor umaknil iz BiH, kar je tudi glavni razlog makedonske zahteve za podaljšanje mandata mirovnim silam ZN v Makedoniji. Makedonski minister je pozdravil odločitev Varnostnega sveta, da podaljša mandat enotam ZN, ki poteče 31. avgusta 1998.
EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu
06. 12. 1997 10.56
Ameriški predsednik Bill Clinton in vodilni politiki EU so svoje pogajalce na konferenci o podnebnih razmerah v Kjotu pozvali, naj najdejo skupno rešitev. V izjavi po sinočnjem drugem vrhu ZDA in EU v Washingtonu sta obe strani podčrtali pripravljenost za sodelovanje. Clinton se je srečal s sedanjim predsedujočim EU Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem. V sporu glede sankcij ZDA proti podjetjem iz Tretjega sveta, ki poslujejo s Kubo, Iranom in Libijo, ni prišlo do napredka. Juncker je označil sankcije kot "nesprejemljive", Clinton pa je jasno povedal, da bo sankcije uvedel, če bo to upravičeno. Luksemburški zunanji minister Jacques Poos pa je v Washingtonu povedal, da EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu. Dodal je, naj bi o objavi izjave razmislili šele, ko se bo ameriška državna sekretarka Madeleine Albright sestala z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Poos je dodal, da si EU želi tesnejše sodelovanje z ZDA pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu.