čas za zemljo
Pred 40-imi leti je poletel John Glenn
19. 02. 2002 00.00
Ameriški astronavt John Herschel Glenn (80) je pred štirimi desetletji kot prvi Američan poletel v orbito okoli Zemlje.
Shuttleworth se je zavaroval
12. 02. 2002 00.00
Južnoafriški poslovnež Mark Shuttleworth (28), ki bo 27. aprila kot drugi turist poletel na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je pri ruski zavarovalni družbi Megaruss zavaroval svoje življenje.
Politična vojna proti Zimbabveju
01. 02. 2002 00.00
Zimbabvejski predsednik Robert Mugabe je danes izjavil, da se proti njemu vrši "politična vojna" nekdanjega kolonialista Velike Britanije.
Italijanski poslanci o odnosu do EU
14. 01. 2002 00.00
Po odstopu zunanjega ministra Ruggiera pa je poslanska zbornica italijanskega parlamenta danes začela z razpravo o italijanski zunanji politiki in politiki do EU. Zasedanja se je udeležil tudi premier Berlusconi.
170.000 srbskih volivcev na Kosovu
23. 09. 2001 00.00
V ZRJ so včeraj popoldan končali registracijo prebivalcev Kosova, ki imajo pravico glasovati.
Tito že v postaji
30. 04. 2001 00.00
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32 se je ob 9.57 in 49 sekund po srednjeevropskem času združila z Mednarodno vesoljsko postajo. Združitev je potekala samodejno, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (COP) v Koroljovu pri Moskvi. Dogodek sta v živo prenašali televizijski družbi CNN in Sky. Videti je bilo, kako se je ladja približala in nato združila z v Rusiji izdelanim ameriškim modulom Zarja. Po odprtju lopute ob 11.31 po srednjeevropskem času je v postajo najprej vstopil poveljnik Sojuza TM-32 Talgat Musabajev, za njim pa je hitro zaplaval še prvi vesoljski turist Dennis Tito. Sledil mu je ladijski inženir Jurij Baturin.
NASA in RAKA se prepirata zaradi Tita
20. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se pripravljata na polet na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta zavrnila udeležbo na enotedenskem treningu v Johnsonovem vesoljskem centru (JSC) v Houstonu. Tako protestirata zaradi izključitve prvega vesoljskega turista, ameriškega poslovneža Dennisa Tita, iz njune posadke.
Slovo Atlantisa
16. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili 8. februarja in je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil ameriški znanstveni modul Destiny, se je ob 15.06 po srednjeevropskem času 380 kilometrov nad Zemljo, predvidoma nad zahodnim delom Tihega oceana, ločil od postaje.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Nova spletna igra iz podjetja Nexon
22. 01. 2001 00.00
Podjetje Nexon je predstavilo svoj izdelek Elemental Saga, prihajajočo futuristično spletno prvoosebno igro. Čas dogajanja je postavljen v leto 2099, ko človeška civilizacija že do konca uniči naš planet. Gaia, vesoljni duh, bo očistila Zemljo preko ene svojih stvaritev, pa najsi bodo to demoni ali pa ljudje. Igralci privzamejo vlogo nekakšnega vrača in se pridružijo ostalim karakterjem v prizadevanju, očistiti planet nesnage, beri nevarnih pošasti. Igro lahko na enem strežniku igra do 16.000 igralcev. Prvi strežnik za testiranje igre je seveda last izdelovalca, podjetja Nexon, na čigar domači strani se je moč tudi prijaviti za testiranje omenjene pustolovščine. Pri Nexonu so izdali že dve spletni prvoosebni igri, Dark Ages in Nexus:TK, pravkar pa razvijajo še Shattered Galaxy, ki je tudi v beta testni fazi.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Rumba in Tango uspešno utirjena
10. 08. 2000 00.00
Dodatna ruska raketna stopnja vrste fregat je za Evropsko vesoljsko agencijo ESA včeraj v orbito okoli Zemlje uspešno utirila drugi par nemških satelitov vrste cluster-2, satelita FM5 in FM8, imenovana tudi Rumba in Tango. Fregat in oba satelita so z rusko tristopenjsko raketo sojuz-U izstrelili popoldne na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu.
NASA objavila zanimivi sliki Ia in Evrope
10. 03. 2000 11.09
Ameriška vesoljska agencija NASA je objavila novi sliki Jupitrovih naravnih satelitov Io in Evropa, ki ju je lani fotografirala samodejna vesoljska sonda Galileo. Fotografije, posnete med zadnjim obletom Ia 22. februarja letos, sonda zdaj še pošilja na Zemljo, pred objavo pa jih bo treba obdelati, zato jih bodo objavili pozneje.
Čudežna rešitev
06. 03. 2000 21.13
V zadnjih tednih so plazovi v alpskih smučarskih središčih zasuli več deset ljudi, med njimi je bilo tudi nekaj smrtnih žrtev. V podzemlju francoskih Alp pa se je zgodila nekoliko drugačna nesreča. Reševalci so iz jame potegnili 30-letno francosko jamarko, ki je zaradi nenadnega udora pod zemljo preživela teden dni.
Mir vstopil v 14. leto delovanja
20. 02. 1999 18.26
Minilo je 13 let, odkar so davi ob 2.28 in 23,006 sekunde po lokalnem času v nekdanji SZ izstrelili v vesolje glavni (bazni) modul orbitalne znanstvene znanstvene postaje Mir, ki je - medtem dopolnjen s šestimi specializiranimi moduli - doslej že 74.300-krat obkrožil Zemljo.
Atomium v prenovljeni podobi
12. 11. 1997 00.00
V okviru priprav na leto 2000, ko bo Bruselj evropska kulturna prestolnica, se mestne oblasti pripravljajo na obnovo najznamenitejšega simbola belgijske prestolnice, Atomiuma.Tega je od postavitve leta 1958 čas že pošteno načel. Železno strukturo, katere najvišja točka sega 102 metra nad zemljo in nudi razgled nad celim mestom, je treba pripraviti na novo tisočletje, pravijo mestne oblasti. Belgija in Bruselj naj bi v prenovo strukture namenila več kot 30 milijonov mark. Za ta denar naj Atomiuma, ne bi zgolj očistili in popravili, temveč po nekaterih načrtih tudi nekoliko spremenili.