časa

Ameriška univerza bo za nekaj časa dobila spomenik Aleksandra Puškina

05. 06. 1999 17.38

V okviru prireditev ob 200. obletnici rojstva velikega ruskega pesnika Aleksandra Puškina, bo kampus washingtonske univerze George Washington za nekaj časa krasil Puškinov spomenik. Puškin, ki ga nekateri imenujejo tudi ruski Shakespeare, je bil nekaj časa uslužbenec carskega zunanjega ministrstva. Zaradi svojih demokratičnih pogledov so ga carske oblasti večkrat preganjale. Toda Puškin je bolj znan po svoji poeziji in zgodbah. Njegovo delo Boris Godunov predstavlja eno ključnih opernih del. Peter Rollberg, profesor slovanskih jezikov na washingtonski univerzi, poudarja, da je Puškin veliko prispeval k uveljavljanju ruskega jezika. V Washingtonu že stoji spomenik drugemu slovanskemu književniku Tarasu Ševčenku. Njegovo mesto v ukrajinski književnosti je podobno Puškinovemu v ruski književnosti.

Nova državna Puškinova nagrada ob dvestoletnici književnikovega rojstva

04. 06. 1999 11.48

Ob dvestoletnici rojstva ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina (1799-1837) je ruski predsednik Boris Jelcin objavil uvedbo novih državnih nagrad, Puškinovih medalj, ki jih bodo letos za izjemne kulturne dosežke podelili 5. junija, dan pred številnimi slovesnostmi, ki bodo ob jubileju potekale po vsej Rusiji. Pesnik, pisatelj in dramatik Puškin je označevan za eno najbolj vsestranskih in svobodomiselnih osebnosti svojega časa in utemeljitelj različnih zvrsti v sodobni ruski literaturi. Poznan je predvsem po romanu v verzih Jevgenij Onjegin, zgodovinski tragediji Boris Godunov ter prozah Pikova dama in Stotnikova hči.

Papež povabil Annana na pogovore o Kosovu

02. 06. 1999 17.27

Generalni sekretar Združenih narodov se namerava jutri v Vatikanu srečati s papežem Janezom Pavlom II, pogovarjala pa se bosta o možnostih za mir na Balkanu ter o prenehanju vsakega nasilja v Jugoslaviji. Papež je že aprila v pismu povabil Annana v Vatikan, da bi se pogovorila o kosovskem konfliktu.

Začetek 78. Mednarodne konference o delu

02. 06. 1999 09.22

V Ženevi se je 1. junija začelo 78. zasedanje Mednarodne konference o delu, ki se je udeležujejo predstavniki 174 držav članic Mednarodne organizacije dela (ILO). Letošnje zasedanje konference bo trajalo do 17. junija, večino časa pa bo posvečeno razpravam o sprejetju nove mednarodne konvencije namenjene odpravi hudim oblikam izkoriščanja otrok, med drugim suženjstva in prostitucije. Konferenco je odprl novi generalni direktor ILO Juan Somavia, ki je položaj nastopil letos marca. Poleg delegatov se bodo konference udeležili še predsednica Švice Ruth Dreifuss, predsednik Slonokoščene obale Henri Konan Bedie in ameriški predsednik Bill Clinton, ki bo imel govor 16. junija.

Schroeder: Občuten napredek na srečanju treh odposlancev o Kosovu

02. 06. 1999 07.47

Nemški kancler Gerhard Schroeder je po današnjem srečanju trojice odposlancev o rešitvi kosovske krize v Bonnu dejal, da je bil danes dosežen ''občuten napredek''. Potrdil je, da bosta ruski odposlanec za ZRJ Viktor Černomirdin in finski predsednik Martti Ahtisaari jutri odpotovala v Beograd.

FoNet nekaj časa ne bo obveščal

01. 06. 1999 12.20

Direktor neodvisne beograjske agencije FoNet Zoran Sekulić je sporočil, da bo agencija zaradi nemogočih delovnih razmer, pomanjkanja tehničnih sredstev in elektrike, za nekaj časa prenehala z delom.

Sojenje Oecalanu vpliva na turistično sezono v Turčiji

31. 05. 1999 20.49

Štirimesečno odmevno medijsko spremljanje aretacije voditelja Kurdske delavske stranke in napovedi Kurdov, da bodo organizirali atentate v turških obmorskih letoviščih, je dodobra zamajalo letošnjo turistično sezono v Turčiji. Mnogi turistični delavci so že popolnoma obupani, vendar upajo, da se bo število turistov po 15. juliju povečalo. Samo v prvi polovici leta je namreč ob turških obalah turistov za skoraj 50-odstotkov manj.

Netanjahu priznal skrivna pogajanja s Sirijo

30. 05. 1999 21.12

Nekdanji izraelski premier Benjamin Netanjahu je priznal, da se je njegova vlada dlje časa skrivno pogajala s Sirijo o izraelskem umiku z Golanske planote. Kot je poročal izraelski radio, je Netanjahu o tem danes obvestil svoj kabinet.

Promet na letališču v Tel Avivu ogrožajo piratske radijske postaje

30. 05. 1999 10.35

Na telavivskem letališču Ben Gurion imajo že nekaj časa težave s poleti zaradi piratskih radijskih postaj, ki uporabljajo frekvence kontrolorjev poletov. Tako so letala večkrat prisiljena vzleteti z več kot enourno zamudo, saj kontrolorji poletov ne morejo komunicirati s piloti. Položaj je zelo resen, saj ne morejo zagotoviti ustrezne varnosti prometa. Po besedah predsednika zveze kontrolorjev Avia Hacohena so se v zadnjih nekaj mesecih komajda izognili nekaj nesrečam, ker je prišlo do prekinitve komunikacije med kontrolnim stolpom in piloti. Izraelska policija je v poldrugem letu zaprla več kot 100 piratskih radijskih postaj, še vedno pa deluje kakih 100 ali celo več.

Humanitarni delavci obsojeni

30. 05. 1999 09.59

Beograjsko sodišče je obsodilo vohunjenja tri humanitarne delavce na 4 do 12 let zapora.

V mnogoboju Grkinje in Kabajeva, Slovenke tokrat slabše

30. 05. 1999 08.36

Rusinja Alina Kabajeva in reprezentanca Grčije sta nova evropska prvaka v športno-ritmični gimnastiki. Slovenska izbrana vrsta je na prvenstvu v Budimpešti osvojila 17. mesto.

Na zahodu vroče in izenačeno

29. 05. 1999 11.07

V finalnem boju zahodne konference v severnoameriški hokejski ligi NHL med coloradskimi Plazovi in dallaškimi Zvezdami tudi po štirih tekmah še ni nič odločeno. Tokrat so več sreče imeli Denverčani, ki so zmagoviti zadetek dosegli šele v podaljšku. Ekipi igrata na štiri zmage.

Lendavska rafinerija brez prihodnosti?

28. 05. 1999 20.51

Konec avgusta poteče pogodba med vlado in Petrolom o vnovičnem zagonu lendavske rafinerije. Potem ko so marca v Nafti izdelali študijo o posodobitvi rafinerije - ugotovili so, da je upravičena - je večinski lastnik Petrol presojo o tem zaupal mednarodni svetovalni hiši Arthur Anderson. Danes so jo predstavili, rezultat pa ni ravno razveseljiv. Rafinerija po njihovem mnenju nima prihodnosti.

Nove knjige iz zbirke Najst Cankarjeve založbe

26. 05. 1999 16.39

Cankarjeva založba je izdala tri nove knjige iz zbirke Najst, in sicer knjigo Jack Frusciante avtorja Enrica Brizzija, Hašiš avtorja Walterja Benjamina in Soba s cvetnim prahom pisateljice Zoe Jenny.

Potres v Cipru

26. 05. 1999 10.38

Včeraj pozno ponoči je močan potres prizadel otok Ciper, v katerem je bil lažje poškodovan nizozemski turist. Do hujših poškodb in škode na srečo ni prišlo, je poročala policija. Epicenter sunka z močjo 5 stopnje po Richterjevi lestvici je bil na zahodnem delu otoka, 10 kilometrov od mesta Paphos.

Afera Vič-Holmec še nekaj časa brez epiloga

25. 05. 1999 20.50

Razkrivanje ozadja afere Vič-Holmec je pokazalo, da je nekdanji vrh notranjega ministrstva in policije nesoglasja glede strokovnih vprašanj, reševal s pomočjo spletk.

Največje japonske banke bremenijo slaba posojila

25. 05. 1999 15.11

Največjih 17 japonskih bank ima po izračunih na podlagi novih računovodskih standardov skupaj za 171,7 milijarde dolarjev slabih posojil, piše vodilni japonski gospodarski časnik. Skupni znesek problematičnih posojil se je po izračunih z novo metodo zvišal za 9,84 milijarde dolarjev.

V strahu pred DDV

24. 05. 1999 21.23

Prodajalci že nekaj časa napovedujejo velik skok cen zaradi davka na dodano vrednost, tudi zaradi tega so najbrž v prvih štirih mesecih leta prodali kar 30 tisoč novih konjičkov. Toda:ali se bodo z novim davkom avtomobili res bistveno podražili?

NATO bombardiral največjo srbsko termoelektrarno

23. 05. 1999 08.53

Letala zveze NATO so davi v okviru 60. dne operacije proti ZRJ bombardirala največjo termoelektrarno v Srbiji Nikola Tesla v Obrenovcu blizu Beograda. Minulo noč so bili tarča zavezniških napadov tudi cilji v okolici jugoslovanske prestolnice, Vrbasa, Novega Sada, Sremske Mitrovice, Šabca in Kuršumlije, pa tudi na Kosovu.

Schroeder: Nadaljevanje z napadi na ZRJ v skladu s cilji

22. 05. 1999 13.43

Nemški kancler Gerhard Schroeder se zavzema za nadaljevanje zračnih napadov zveze NATO na Jugoslavijo, ti naj bi nadaljevali toliko časa, dokler ne bi dosegli zastavljenega cilja. Njegovo stališče pa je v nasprotju z rezultati nemških javnomnenjskih anket, ki izražajo vedno manjše odobravanje nad bombardiranjem jugoslovanskih ciljev. Schroeder je za časopis Bild am Sonntag pojasnil, da je namen zveze NATO zmanjšati število žrtev, zlasti med civilisti. Čeprav je podpora javnosti vedno manjša, pa se je potrebno držati političnih ciljev ter moralno legitimirati odločitve, ki jih je sprejelo zavezništvo.

Mahorič odhaja, Milačič prihaja k Olimpiji

21. 05. 1999 13.49

Slovenski državni košarkarski prvak Union Olimpija je v petek podpisal pogodbo z novo okrepitvijo, hrvaškim igralcem Damirjem Milačičem. Klub pa bo po dolgoletnem sodelovanju s trenerjem Zmagom Sagadinom zapustil njegov pomočnik Tomo Mahorič, ki se je odločil za samostojno trenersko delo.

Prekinitev tripartitnih pogovorov v Moskvi

21. 05. 1999 07.03

Tripartitna pogajanja med posebnim ruskim odposlancem za Jugoslavijo Viktorjem Černomirdinom, finskim predsednikom Marttijem Ahtisaarijem in ameriškim državnim podsekretarjem Strobom Talbottom so za nekaj časa prekinjena. Černomirdin je v svoji izjavi povedal, da pogovori še niso končani, in izrazil prepričanje, da bodo v nadaljevanju našli ustrezno rešitev.

Nagovor predsednika države Kučana pisateljem na Bledu

20. 05. 1999 21.07

Literatom iz okrog 25 držav, ki so se zbrali na 32. mednarodnem pisateljskem srečanju na Bledu, je nocoj v Vili Bled priredil tradicionalni sprejem predsednik Republike Milan Kučan, ki so ga književniki ''prepričali, da z izborom nosilnih tem razprav trdno stojijo sredi življenja in časa'' in ki pisateljsko organizacijo PEN razume ''kot protest zoper tak svet''.

Ogata zahteva mednarodno zaščito za kosovske begunce

20. 05. 1999 19.33

Visoka komisarka ZN za begunce Sadako Ogata je pozvala k mednarodni zaščiti za vrnitev kosovskih beguncev. ''Varnost je absoluten pogoj za vrnitev beguncev,'' je v Bruslju danes izjavila Ogata. To po njenih besedah pomeni ''mednarodno varnostno navzočnost'' na Kosovu, s čimer bi jim lahko zagotovili zaščito za več časa.

Zanemarjena kokošja farma

18. 05. 1999 21.48

Prebivalce Klanca pri Komnu že dalj časa motijo razmere na kokošji farmi. Ker z lastnikom niso našli skupnega jezika, so si farmo ogledali na lastno pest. In imeli so kaj videti: med tri tisoč kokošmi so našli veliko število že poginulih ali vsaj hudo podhranjenih.

Izšla monografija Stara kaiserjeva suita

18. 05. 1999 20.43

V Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice v Mariboru so nocoj predstavili monografijo litografiranih podob slovenještajerskih mest, trgov in dvorcev, ki jih je v letih 1824 do 1833 v snopičih s po štirimi listi izdajal graški založnik Joseph Franz Kaiser. Po predstavitvi monografije pa je mariborski župan Boris Sovič v Univerzitetni knjižnici v Mariboru odprl razstavo Kaiserjevih litografij slovenještajerskih mest, trgov in dvorcev.

Petan in Stavrev o vključevanju v NATO in o kosovski krizi

18. 05. 1999 20.00

Predsednik odbora DZ za obrambo Rudolf Petan in člani odbora so sprejeli delegacijo makedonske skupščine v Severnoatlantski skupščini, ki jo je vodil Milan Stavrev. Sogovorniki so spregovorili predvsem o vključevanju v zvezo NATO in o kosovski krizi.

Jalabert dobil 4. etapo, Blijlevens v rumenem

18. 05. 1999 19.22

Francoz Laurent Jalabert je zmagovalec 4. etape kolesarske dirke Giro d'Italia od Vibo Valentie do Terme Luigianeja dolge 186 kilometrov. Jalabert je bil v šprintu močnejši od Italijanov Gianmattea Fagninija in Davida Rebellina. Rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku dirke je obdržal Nizozemec Jeroen Blijlevens.

Utah, New York in Atlanta uspešni v končnici NBA

17. 05. 1999 10.24

Ekipe Utah Jazz, New York Knicks in Atlanta Hawks so se po zmagah v petih tekmah prvega kroga končnice s 3:2 v zmagah uvrstile v nadaljevanje prvenstva v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA.

Tretji napad z grafitnimi bombami

14. 05. 1999 08.12

Letala zveze NATO so v noči na petek tretjič v zadnjih sedmih dneh s t.i. grafitnimi bombami napadla visokonapetostne naprave in povzročila delni razpad elektroenergetskega sistema Srbije.