časnik Delo
Fiat Auta ne bodo prodali General Motorsu
19. 02. 2002 00.00
Prodaja avtomobilskega podjetja Fiat Auto ameriškemu partnerju General Motors (GM) ne pride v poštev, je nekatere medijske špekulacije o morebitni prodaji v italijanskem časopisu La Repubblica zavrnil prvi mož skupine Fiat, Paolo Fresco.
Televizija prepričljivo vodi
14. 02. 2002 00.00
Po podatkih Inštituta za raziskovanje medijev namenjamo medijem vse manj časa. Dobre tri ure dnevno poslušamo radio, v povprečju dve uri in pol gledamo televizijo, medtem ko časnike beremo v povprečju le 15 minut dnevno.
Preiskava v Adrii Airways
29. 01. 2002 00.00
Konec decembra se je eden od motorjev Airbusa Adrie Airways pokvaril med vzletom, slabih štirinajst dni pozneje pa med letom proti Parizu. Dosedanje preiskave so pokazale, da je okvara nastala v kompresorskem delu motorja.
Palestinci raziskujejo zaplembo orožja
08. 01. 2002 00.00
Palestinske oblasti so sestavile štiričlano komisijo, ki bo preiskala afero o tihotapljenju orožja, ki ga je izraelska vojska zasegla konec prejšnjega tedna v Rdečem morju. Palestinci so k preiskavi povabili tudi predstavnike ZN, EU in ZDA. Washington je povabilo zavrnil.
Američani skeptični do vojaških sodišč
12. 12. 2001 00.00
Kot je pokazala v torek objavljena raziskava javnega mnenja, so Američani vse bolj skeptični do načrtov ameriškega predsednika Georgea Busha, da domnevne teroriste postavi pred vojaška sodišča.
Kdo bo predsednik?
26. 11. 2001 00.00
Do poteka kandidacijskega roka so pri Liberalni demokraciji Slovenije evidentirali kar sedem kandidatov in eno kandidatko za funkcijo predsednika stranke. Za to mesto se bodo poleg sedanjega predsednika stranke Janeza Drnovška potegovali Tone Rop, Slavko Gaber, Igor Bavčar, Gregor Golobič, Tone Anderlič, Dušan Keber in Vika Potočnik.
Močna eksplozija v Kabulu
01. 11. 2001 00.00
V Kabulu je po preletu ameriških letal odjeknila močna eksplozija. Sicer so bili zadnji zračni napadi doslej usmerjeni bolj na frontne linije, kakih 15 kilometrov severno od Kabula, v središču mesta pa je bilo v zadnjih treh dnevih dokaj mirno.
Napadi z antraksom delo Američanov?
27. 10. 2001 00.00
Ameriški preiskovalci so mnenja, da so napadi z antraksom delo domačih skrajnežev, saj niso uspeli ugotoviti povezave z bin Ladnom. Ameriški center za nadzor nad okužbami pa je napovedal razširitev kroga ljudi, ki jih bodo cepili proti antraksu.
Odstopil notranji minister BiH
12. 10. 2001 00.00
Predsednik bosanske Stranke demokratske akcije Alija Izetbegović je napovedal, da na bližnjem strankinem kongresu ne bo več kandidiral za vodjo stranke. Odstop s položaja pa je napovedal tudi notranji minister Federacije BiH Muhamed Bešić.
Politični obračuni v ZRJ
25. 09. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica kritizira nepripravljenost visoke politike v pogovorih o bodoči ureditvi države. Opozarja, da bo zadnjo besedo o preureditvi federacije tako morala imeti črnogorska javnost.
Težave najdebelejšega Sirijca
20. 09. 2001 00.00
23-letni Zijad Daduš, ki velja za najdebelejšega Sirijca, zaradi svoje debelosti lahko dnevno prehodi samo petdeset metrov.
Zaprt prvi britanski coffe-shop
19. 09. 2001 00.00
Britanska policija je še ne pet minut po odprtju zaprla prvi britanski coffe-shop z imenom Nizozemska izkušnja in aretirala lastnika Colina Daviesa. Z Otoka pa prihaja še ena novost iz policijskih vrst.
Bin Laden glavni osumljenec
15. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je po srečanju s predstavniki Sveta za nacionalno varnost v Camp Davidu povedal, da je Bin Laden glavni osumljenec za torkove napade in da bodo krivca "našli, ga izbrskali iz luknje v kateri se skriva in mu sodili."
FBI že prijel več oseb
12. 09. 2001 00.00
Ameriški Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v povezavi s torkovimi napadi na ZDA po navedbah CNN v nekem bostonskem hotelu in na Floridi prijel več oseb.
Odmevi na vrh v Sloveniji
18. 06. 2001 00.00
Ruski mediji so pozdravili prisrčen, pragmatičen ton, ki sta ga ubrala predsednika ZDA in Rusije, George Bush in Vladimir Putin, na srečanju v Sloveniji, obenem pa posvarili, da je srečanje naredilo malo za odpravo dolgotrajnih razlik. "Vrh je odprl možnost za izgradnjo pozitivnih odnosov na poslovni in konstruktivni osnovi, kjer ni prostora za ideološke razprtije," je povedal politični analitik Vjačeslav Nikonov. Obenem je opozoril, da sta se voditelja, čeprav sta se razumela, v javnosti izognila govoru o temah, ki ju ločujejo, kot je na primer ruski vojaški poseg v Čečeniji.
Göteborg mora biti prepričljiv
10. 06. 2001 00.00
Evropska unija bi morala na bližnjem vrhu v Göteborgu dati državam kandidatkam še bolj jasen in prepričljiv signal glede širitve, meni Günter Verheugen, evropski komisar za širitev. "Po irski zavrnitvi pogodbe se je položaj spremenil, zato mora dati EU jasen znak kandidatkam. V Nici se je EU zavezala, da bo do konca leta 2002 pripravljena na sprejem novih članic, tako da bi te že lahko sodelovale na parlamentarnih volitvah leta 2004. EU mora narediti korak naprej in jasno oznaniti svojo voljo, da bodo najbolje pripravljene kandidatke lahko sklenile pogajanja do konca leta 2002," je za časnik Süddeutsche Zeitung dejal Verheugen. Prepričan je, da se bodo roki, ki zadevajo širitev EU, spoštovali kljub izidu na Irskem.
Američane politika ne zanima
19. 05. 2001 00.00
Po podatkih omenjenega centra Američani za pornografijo porabijo 11 milijard dolarjev letno, za delo političnih strank pa namenijo zgolj 1,2 milijarde dolarjev.
Hekerji vdrli na strani ministrstev
30. 04. 2001 00.00
Prokitajski hekerji so vdrli na internetne strani ameriških ministrstev za delo in zdravstvo, zaradi česar strani nekaj časa nista bili dostopni, je včeraj poročal ameriški časnik New York Times. Po prvih podatkih preiskave hekerji niso uspeli priti mimo varnostnega sistema in nobena informacija ni bila izgubljena, je povedal neimenovani predstavnik ministrstva za delo. Medtem pa naj bi že jutri na Kitajsko prispela skupina ameriških preiskovalcev, ki bo pregledala ameriško vohunsko letalo, je povedal ameriški veleposlanik v Pekingu.
Del Pontejeva lovi Karadžića
24. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes ostro kritizirala delo mirovnih sil zveze NATO na Balkanu. Sile zveze NATO so premalo odločne pri iskanju najhujših vojnih zločincev, kot na primer nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, je poudarila Del Pontejeva. Vprašala se je, kako je mogoče, da je Karadžić že pet let uspešno na begu, "čeprav naj bi bil na ozemlju, ki ga nadzoruje vojska ene izmed svetovnih velesil". "Možno je, da ne vedo, kje je, ampak to zgolj zato, ker ga sploh ne iščejo," je še dodala Del Pontejeva.
Mesič se bo sestal z Norcem
13. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki je osumljen uboja srbskih civilistov na območju Gospiča leta 1991, je hrvaški vladi poslal pogoje za svojo predajo, v današnji izdaji poroča hrvaški tednik Nacional. Časnik, ki navaja navedbe prijateljev Norca, ki ga skrivajo v Hercegovini, trdi, da je Norac premieru Ivici Račanu sporočil, da se je pripravljen predati pod pogojem, da se bo lahko branil s prostosti, da ga ne bodo izročili haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da bodo znova zaslišali priče, ki so ga obtožile za umore omenjenih srbskih civilistov ter da izpustijo iz pripora brigadirja Milana Čaniča, ki so ga aretirali minuli teden.
Styria večinska lastnica Večernjega lista
02. 02. 2001 00.00
Avstrijska medijska hiša Styria je postala večinski lastnik največjega hrvaškega časnika Večernji list. Kot je na četrtkovi novinarski konferenci v Zagrebu povedal predsednik uprave Styrie Horst Pirker, bodo v dveh tednih za 98-odstotni lastniški delež v Večernjem listu plačali 25,9 milijona evrov. Po Pirkerjevih besedah bo Večernji list tudi v prihodnje ostal največji in najpomembnejši časnik na Hrvaškem. Prav tako pa novi lastniki ne nameravajo vplivati na delo novinarjev, ki naj bi svoje delo opravljali tako kot doslej. Avstrijska medijska hiša je hotela Večernji list kupiti že aprila lani, vendar ji to ni uspelo zaradi nejasnega privatizacijskega statusa hrvaške medijske hiše. Nakupa ni mogla izpeljati, saj je hrvaško trgovinsko sodišče maja začasno prepovedalo prodajo delnic časopisa. Trgovinsko sodišče je prepoved odpravilo decembra lani in s tem omogočilo trgovanje z delnicami Večernjega lista. Styria, ki je tretja največja avstrijska medijska hiša, želi svoje poslovanje tudi v prihodnje širiti predvsem v regijo jugovzhodne Evrope.
Sklad tveganih naložb
25. 01. 2001 00.00
Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja predlog za preoblikovanje Slovenske razvojne družbe (SRD) kot podjetja, po katerem naj bi premoženje, ki ga ima SRD, namenili pidom. Je pa pod okriljem SRD od pet do sedem podjetij, ki še niso zrela za prodajo oz. za prenos na pide. To so letalski prevoznik Adria Airways, Elan, ob nakupu katerega si je SRD zastavil dveletni načrt prestrukturiranja, Cimos, ki mu je še potrebno poiskati strateškega partnerja, Hoteli Bernardin, Gio in podjetje Intercement. Omenjena podjetja bi lahko izločili v samostojno družbo, če pa bi vanjo pritegnili še nova sredstva, bi to lahko postala neka oblika sklada tveganih naložb, ni pa nujno, je v pogovoru za današnji časnik Delo povedal predsednik uprave SRD Marjan Rekar.
Vedno več časa pred TV
18. 01. 2001 00.00
Pred televizijo preživimo vedno več časa. Lani v povprečju že dobri dve uri in pol na dan. Posameznik, star od deset do 75 let, posluša dnevno radio tri ure, televizijo gleda dobri dve uri in pol, približno četrt ure porabi za branje dnevnikov, polovico manj časa dnevno namenja revijam, internet pa na dan uporablja že skoraj štiri minute, kažejo podatki o branosti, gledanosti in poslušanosti slovenskih medijev ter uporabi interneta v lanskem letu.
Namesto miloščine delovna mesta
05. 01. 2001 00.00
Don Natalino Bonazza (40), beneški duhovnik, si je za svoje ovčice zamislil prav poseben načrt. Namesto miloščine je namreč od svojih vernikov zahteval, naj podajo ponudbe za delovna mesta, piše italijanski časnik Corriere della Sera.
Delova osebnost leta
03. 01. 2001 00.00
Časnik Delo je danes slovesno razglasil Delovo osebnost leta, kar je po soglasni odločitvi uredništva tega časnika postal znan slovenski popotnik Tomo Križnar. Laskavi naslov si je prislužil zaradi svojega prizadevanja za ohranitev sudanskega plemena Nube, ki mu po njegovem prepričanju grozi genocid. Odgovorni urednik časnika Mitja Meršol je ob tej priložnosti na podlagi mesečnih političnih barometrov v minulem letu razglasil tudi najbolj priljubljenega slovenskega politika - predsednika države Milana Kučana - in mu izročil priznanje.
Joras spet izobesil zastavi
27. 12. 2000 00.00
Joško Joras je na svoji hiši v Mlinih včeraj, na dan slovenske samostojnosti, spet izobesil dve zastavi - slovensko in občinsko, danes poročajo slovenski in hrvaški časniki. Hrvaški policisti naj bi od Jorasa zahtevali, naj zastavi sname. Časnik Delo, ki se sklicuje na neuradne vire na Hrvaškem, je poročal, da naj bi hrvaški policisti nameravali Jorasa zaradi izobešanja obeh zastav vnovič prijaviti sodniku za prekrške in sicer zaradi vznemirjanja javnosti in kaljenja javnega reda in miru.
Irak razvija novo bombo?
24. 12. 2000 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je od svojih znanstvenikov zahteval, naj vnovič začnejo razvijati atomsko bombo, v današnji izdaji piše britanski časnik The Sunday Times, ki se sklicuje na iraškega političnega odpadnika Salmana Yassina Zweira. Zweir trdi, da naj bi atomsko bombo začeli vnovič razvijati avgusta leta 1998 oziroma štiri mesece pred izgonom inšpektorjev Združenih narodov iz države.
Nov roman Umberta Eca
23. 11. 2000 00.00
V Italiji so včeraj izdali prvih 300.000 primerkov novega romana italijanskega pisatelja Umberta Eca (68) z naslovom Baudolino. Kot poroča italijanski tisk, naj bi Eco, avtor znamenitega romana Ime rože, v najnovejše delo, ki ima 500 strani, vključil tudi avtobiografske poteze. "Pripovedujem o svojem rojstnem mestu Alessandria na severu Italije, pri čemer sem poskušal posnemati tamkajšnje narečje. Gre za smešno knjigo," je za rimski časnik La Republicca pojasnil Eco.
Zagrebačka banka želi kupiti SKB banko
21. 11. 2000 00.00
Zagrebačka banka je potrdila, da se zanima za nakup lastniškega deleža v slovenski SKB banki. Kot je za STA povedala predstavnica te hrvaške banke Sanja Kos, se za vstop na slovenski trg zanima s ciljem širjenja svojega poslovanja, podpore trgovinski menjavi med Hrvaško in Slovenijo ter povezovanja finančnih trgov držav. Drugih podrobnosti o nakupu lastniškega deleža SKB banke v Zagrebački banki zaenkrat še niso želeli razkriti.
Kučan v intervjuju za Profil
23. 10. 2000 00.00
Odprava Avnojskih sklepov v Sloveniji po besedah predsednika države Milana Kučana ne pride v poštev. Kot je pojasnil v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega tednika Profil, so ti sklepi del evropske in svetovne zgodovine ter izrednega pomena za državno in pravno kontinuiteto samostojne Slovenije. Kučan je ocenil tudi kritike avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla ter komentiral nekatere izjave in dejanja koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Predsednik Kučan je v zvezi z Avnojskimi sklepi opozoril, da je Slovenija omogočila pritožbo zoper pravni sklep vsakomur, ki bi menil, da je bil nepravično obravnavan. O možnostih, da bodo avstrijski svobodnjaki (FPÖ) v članstvo Slovenije v Evropski uniji privolili le, če bo formalno preklicala Avnojske sklepe, je Kučan povedal, da bi težave lahko nastopile zgolj v primeru, da bi v Avstriji prevladala ksenofobija. V tem primeru, je za Profil ocenil Kučan, težav z vstopom v unijo ne bo imela le Slovenija, ampak tudi druge kandidatke za članstvo. Na vprašanje, kako so odnosi med Slovenijo in Avstrijo vplivali na rezultate parlamentarnih volitev v Sloveniji, je Kučan odgovoril, da je bilo omenjeno vprašanje sicer pomembno, vendar pa ni bilo v središču volilnega boja. V zvezi z izjavo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla, da je Kučan kot nekdanji vodja Komunistične partije "še vedno z eno nogo v starem režimu", je slovenski predsednik pripomnil, da ga to ni užalilo, vendar si je po tej izjavi o avstrijskem kanclerju ustvaril drugačno predstavo, kot jo je o njem imel pred tem. V zvezi s povorko 10. oktobra v Celovcu, ki jo je časnik Delo označil kot "izraz militantne nacionalistične arogance", je Kučan dejal, da prireditev ni izkoristila priložnosti izpostaviti novo kakovost sobivanja z državljani slovenskega porekla na Koroškem ter novo kakovost odnosov med Avstrijo in Slovenijo. K sreči se značilnosti odnosov med državama ne kažejo zgolj skozi eno prireditev, je menil slovenski predsednik. Slovenski predsednik je slovensko-avstrijske odnose ocenil kot dobre in ob tem pripomnil, da je Avstrija v težkih trenutkih naredila veliko dobrega za Slovenijo, Menil je še, da motenj, ki jih v odnosih med državama povzročajo nekateri posamezniki, ne bi smeli pojmovati kot usodne.