če je to vse
Na krožniku ima najraje kuščarje in kače
27. 03. 1998 09.06
Nek 18-letnik z indijskega mesta Patne ima zelo nenavadne prehrambene navade. Hrani se namreč izključno s kuščarji in kačami, nato pa vse skupaj zalije z - bencinom, piše časnik Hindustan Times. Sandip Chaterdshi se tako prehranjuje že od svojega petega leta starosti. Tedaj je namreč "odkril" bencin; za potešitev svoje žeje ga je celo kradel iz avtomobilov, dodaja časopis. Kmalu zatem je v svoj jedilnik vključil še plazilce in žuželke. Zaradi svojih prehrambenih navad se je prepiral s starši, ki so ga nazadnje celo vrgli iz hiše. Chaterdshi pravi, da ga to ni pretirano prizadelo in poudarja, da se nikoli ne bi mogel odreči svoji najljubši hrani - kuščarjem. Če mu jih ne uspe naloviti, postane neprijetno vznemirjen, ne more spati in ni sposoben opravljati svojega dela. Kljub neobičajni prehrani pa Chaterdshi nima zdravstvenih težav.
Annan zavrača kritike
27. 02. 1998 10.58
Generalni sekretar OZN Kofi Annan se je uslužbencem Svetovne organizacije zahvalil za podporo, ki so mu jo nudili med posredovanjem v iraški krizi in hkrati zavrnil vse kritike. "Kritike in napačne razlage o tem, kar smo dosegli v Iraku, niso nepričakovane, vendar zaradi tega ne smemo izgubiti poguma. Če sporazuma ne bi bilo, bi to pomenilo konec dela UNSCOM-a. Memorandum o razumevanju je njegovo delo le okrepil," je v četrtek dejal Kofi Annan.
Po čem si zapomniti olimpijske igre v Naganu?
20. 02. 1998 16.44
Osemnajste zimske olimpijske igre si bo večina zapomnila po dveh stvareh. Najprej, po vremenu, ki je zrlo živce vseh, tako nastopajočih, kot novinarjev, gledalcev in drugih. Tisti, ki smo bili že prej na nekaterih olimpijskih igrah, se taksnega vremena pravzaprav ne spomnimo. Že res, da so bile posamične tekme prestavljene tudi že prej, toda taksne odvisnosti od vremena že dolgo ni bilo. Vse bi bilo v redu, če bi tekmo prestavili in jo potem v prestavljenem vremenu tudi opravili. Tu na Japonskem pa je bilo takole: pogled skozi okno kaze na sonce. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze dež. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze sneg. In tako je slo kar iz dneva v dan. Druga stvar, ki bo ostala v spominu okoli 8000 novinarjev iz vsega sveta pa je japonski "red". Prve dni olimpijskih iger nisi mogel praktično nikamor, ne da bi popreje vsaj 10-krat pokazal ustrezno akreditacijo oziroma ustrezno dovoljenje. Japonci so bili sicer vedno zelo vljudni, se neprestano klanjali (pravi čudež je, da jih ima se toliko pokončno držo), toda popustili niso niti za ped. V ilustracijo tega, samo en primer. Včeraj, ko smo se vozili iz Yakebitaija, kjer je bil ženski slalom, je bil cel novinarski avtobus namenjen na parkirišče pred hotelom South Prince, kjer smo imeli avtomobile. Toda, japonski šofer je imel na svojem razporedu napisano: East Prince-South Prince. In nič ni pomagalo, da je cel avtobus vpil in kričal, da je 15-minutna vožnja proti East Prince hotelu nepotrebna. Šofer se je mirno nekajkrat priklonil in nas nato odpeljal po svojem (!) voznem redu, pa čeprav niti en sam novinar ni bil namenjen v kraj njegovega prvega postanka. Prav zanimivo pa je, ko se primeri karkoli izven "voznega reda". Tedaj Japonci ne znajo reagirati in so popolnoma izgubljeni. Več kot očitno je njihovo popolno pomanjkanje reagirati v novih, nepredvidenih okoliščinah. Toda, taksni pač so, to je del njihove zgodovinske in kulturne dediščine in zelo, zelo težko jih kaj odvrne, da ne stopajo po ustaljenih poteh. Za obiskovalca iz Evrope gotovo ostajajo Japonci uganka. Sama športna dogajanja so seveda tudi zanimiva. Niso pa na Japonskem tako spektakularna, kot so bila denimo pred štirimi leti v Lillehammerju na Norveškem. Norvežani so morda celo najbolj športen narod na svetu in v tem jim Japonci niso kos. Tudi v Naganu in okolici (večina zunanjih tekmovališč je oddaljenih skoraj 2 uri vožnje) je bilo veliko gledalcev, tako kot v Lillehammerju. Je pa ena, bistvena razlika. Na Norveškem so ljudje brez izjeme prihajali na tekmovanja spontano, tu na Japonskem pa je navzlic njihovi prisrčnosti le čutiti, da jih je bilo lepo število na tekmovanja "poslanih". Toda, kot sem že zapisal; vedno je potrebno imeti v glavi azijski in evropski način mišljenja in življenja! Ta dva pa sta včasih tako različna kot dan in noč. Sami tekmovalni objekti so, tako kot se za visoko tehnološko razvito državo spodobi, dobro ali celo odlično pripravljeni. Japonci so se res potrudili in naredili vse, da bi si njihove-18-te zimske olimpijske igre ostale v večnem spominu. Tisto, kar je fasciniralo mene in po čemer si jih bom tudi zapomnil pa je poudarek na vlogi otrok. Taksnega poudarka generacijam, ki prihajajo se ni bilo. Kot vemo, pa je potrebno z vzgojo in pridobijanjem pravih vrednot začeti zgodaj. In Japonci se tega zavedajo. O samih športnih tekmovanjih in deležu slovenskih športnikov pred koncem iger ne bi govoril. O tem spregovoriti bo pravi čas, ko bo konec zadnje tekme.
Vroča razprava o ameriškem načinu reševanja iraške krize
19. 02. 1998 08.51
Preveč zagreti nasprotniki ameriške politike v zvezi z reševanjem iraške krize so z glasnimi vzkliki in žvižgi sinoči preglasili državno sekretarko Madeleine Albright med njeno razlago v javni razpravi na državni univerzi Ohio v Columbusu.
Blair: Diplomacija in vojaške grožnje
05. 02. 1998 17.10
Britanski premier Tony Blair je pozval k nadaljevanju prizadevanj, da bi iraško krizo rešili po diplomatski poti, ne da bi pri tem popustili z vojaškimi grožnjami. Vse izkušnje z iraškim predsednikom Sadamom Huseinom so pokazale, da "diplomacija ne deluje, če ni podprta z grožnjo o nasilju. Torej izkoriščamo to nasilje," je danes v pogovoru za televizijsko postajo CNN povedal Blair.
Napad na Irak po koncu OI ali že prej?
05. 02. 1998 09.44
Letalski napadi na cilje v Iraku se bodo, če bodo vsi diplomatski poskusi za rešitev krize spodleteli, začeli 17. februarja, danes trdi britanski časnik The Independent, sklicujoč se na washingtonske vire. V Beli hiši pa pravijo, da bo predsednik Bill Clinton pri odločitvi o napadu upošteval zgolj nacionalne strateške interese, nikakor pa ne poteka zimskih olimpijskih iger. Poudarjajo, da so seznanjeni z izjavo Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki vse države poziva, naj v skladu s tradicijo med igrami spoštujejo premirje, vendar pa so nacionalni interesi pred tem.
Protest alpskih smučarjev
20. 01. 1998 16.46
V Ljubljani so se predstavili reprezentantje, ki bodo zastopali Slovenijo na olimpijskih igrah v Naganu. Na predstavitvi je bilo 16 športnikov, manjkali pa so alpski smučarji in smučarke, ki so s izostankom izkazali svoje nezadovoljstvo, ker na Japonsko ne potuje več njihovih predstavnikov, predvsem tistih, ki nastopajo v hitrih disciplinah.
V veljavi že del vladnih varčevalnih zakonov
02. 01. 1998 09.06
Z novim letom so začeli veljati tudi zakoni iz svežnja vladnih t.i. varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi se zagotovila dodatna sredstva za državni proračun oziroma bodo prispevali k znižanju proračunskih odhodkov.
Uspešen obisk Janeza Podobnika v Luxemburgu
15. 12. 1997 16.27
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je današnje delovne pogovore z luksemburškimi sogovorniki ocenil kot uspešne. Posebej je poudaril, da je po mnenju luksemburškega zunanjega ministra Jacquesa Poosa lahko Slovenija prva izmed držav, ki naj bi končale celoten sklop pogajanj z EU in tako med prvimi pristopila v to zvezo. Poos je tudi zatrdil, da se lahko država prebija skozi pogajanja, če v njej obstaja politična volja, politični konsenz, če ima vso potrebno znanje in če ve, kaj je njena nacionalna identiteta.
Goldberger spet za Avstrijo
15. 12. 1997 11.14
Avstrijski smučarski skakalec Andreas Goldberger bo po večmesečnem sporu znova nastopal za Avstrijo. Predsednik avstrijske smučarske zveze Peter Schroecknadel je povedal, da so spori s svetovnim prvakom v poletih in trikratnim zmagovalcem zglajeni. Če bo šlo vse po načrtih, bo "Goldi" prvič letos nastopil že ta konec tedna v Engelbergu.
Dolg ZDA do ZN
01. 12. 1997 09.43
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je opozoril, da bodo nekatere države, kot na primer ZDA, izgubile pravico glasovanja v ZN, če bo njihov dolg do te organizacije dosegel znesek dveh letnih članarin. Annan je v pogovoru za televizijsko postajo ABC poudaril, da so taka pravila organizacije. ZDA doslej še niso prišle tako daleč, če pa bi se to zgodilo in bi ZN dolgovale članarino za dve leti, mora pravilnik veljati tudi za njih ali kogarkoli drugega, je dejal Annan. Ameriški kongres je konec novembra blokiral izplačilo neporavnanega ameriškega prispevka ZN, vendar pa je predsednik Bill Clinton Annanu obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za poravnavo ameriških obveznsti. ZN opozarjajo, da jim ZDA dolgujejo 1,4 milijarde dolarjev, medtem ko ZDA priznavajo nekaj manj kot 900 milijonov dolarjev dolga.