če
Finančni škandal na Češkem
29. 11. 1997 00.00
Podpredsednik češke vlade Josef Lux in ministri iz njegove Krščanskodemokratske stranke so sinoči odstopili v znak protesta proti finančnemu škandalu, v katerega naj bi bil vpleten premier Vaclav Klaus. Klausova Demokratska državljanska stranka naj bi pred dvema letoma dobivala anonimne prispevke v višini 7,5 milijona kron. Če ne bo odstopil cel kabinet, bo Lux zahetavl glasovanje o nezaupnici vladi.
Jelcin napoveduje spremembe v ruski vladi
28. 11. 1997 12.38
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes ostro kritiziral gospodarsko politiko ruske vlade in ne izključuje nadaljnjih sprememb znotraj nje.
Predlog za povečanje proizvodne kvote nafte
28. 11. 1997 09.39
Ministri Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) bodo ob koncu plenarnega zasedanja v Džakarti po vsej verjetnosti sprejeli predlog Saudove Arabije, naj se proizvodna kvota za nafto poveča za 2,5 milijona sodčkov dnevno oziroma s sedanjih 25 milijonov na 27,5 milijona sodčkov dnevno. Če bodo sprejeli ta predlog, bi bilo to uradno povečanje proizvodne kvote po štirih letih, proizvodnja držav članic OPEC-a pa bi dosegla najvišjo raven v zadnjih 18 letih.
Obrezovalni preizkus za bodoče mladoporočence
28. 11. 1997 08.57
Ko so jima rabini povedali, da poroke ne bo, dokler ženin ne dokaže, da je obrezan, sta bila zaročenca več kot presenečena. <i>Se je v dokaz pravovernosti res potrebno sleči</i>, se je spraševala izraelska nevesta. Ženin, ki se je v Izrael preselil iz nekdanje Sovjetske zveze, je verskemu svetu v mestu Aškelon na jugu Izraela v dokaz svojega judovstva predložil osebno izkaznico, pa strogi svetniki niso bili zadovoljni. Če se bo hotel poročiti, se bo moral podvreči obrezovalnemu preizkusu, ki je <i>sprejemljiva metoda za preverjanje ženinovega judovstva</i>, kot pravi vrhovni aškelonski rabin Haim Jozef Blau. Svet je nadvse tankovestna ustanova pravovernih Judov, ki natančno preišče versko pripadnost vseh, ki se želijo poročiti po judovskem obredu. Judovski verski zakoni namreč prepovedujejo poroko z nejudom.
Vlada o problematiki plač in zaposlovanja v državni upravi
27. 11. 1997 15.33
Slovenska vlada je na današnji seji obravnavala poročilo o pripravi informacije o izvajanju zakona o zavodih. Poudarek je bil na vprašanju, kako je v tem zakonu in tudi v področnih zakonih urejeno vprašanje pooblastil ustanovitelja oz. pristojnih ministrov, govorili pa so tudi o tem, kako se ta pooblastila izvajajo ter kakšen je trend zaposlovanja v javnih zavodih. Vlada je sklenila, da morajo vsa ministrstva do prihodnje seje odgovoriti na vprašalnik o zaposlovanju v teh zavodih. Če katero od ministrstev tudi do prihodnjega tedna ne bo posredovalo podatkov, bo odgovornost nosil minister.
Goldberger brez krovne zveze
27. 11. 1997 12.11
Avstrijski smučarski skakalec Andreas Goldberger, ki je na sodišču uspel z zahtevo, da sme nastopati tudi za druge države, očitno ne najde nove smučarske zveze, ki bi ga registrirala za tekmovanja. Najprej se mu ni posrečilo, da bi nastopal za Grenado, avstrijski časniki pa pišejo, da mu ni uspelo pridobiti niti pravice nastopa za San Marino.
Milan Kučan o fojbah in lustraciji
27. 11. 1997 00.00
<i>Zavzemam se za sprejetje dokumenta, ki naj bi opredelil odnos državnega zbora do medvojne in povojne preteklosti. To bi storil tudi, če ne bi bil potencialno eden od kandidatov za lustracijo,</i> je na dopoldanski novinarski konferenci dejal predsednik republike <b>Milan Kučan</b>.
Slovenci in vključevanje v Evropsko unijo
26. 11. 1997 18.33
Slovenci so dokaj močno proevropsko usmerjeni, saj tako ali drugače vstop v Evropsko unijo podpira približno 70 odstotkov prebivalcev, eksplicitno proti vključitvi pa je okoli 16 odstotkov ljudi, je povedal dr. Mitja Hafner Fink, nosilec javnomnenjske raziskave o stališčih Slovencev do vključevanja Slovenije v EU, ki jo je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij s Fakultete za družbene vede. Predstavniki centra so na današnji novinarski konferenci prikazali rezultate omenjene raziskave, ki bodo izhodišče za pripravo vladnega programa obveščanja slovenske javnosti o EU in slovenskem vključevanju vanjo.
Bosna po juniju 1998?
26. 11. 1997 10.01
Ameriški obrambni minister William Cohen bo prihodnji teden obiskal Bruselj. V torek in sredo bo imel tam več srečanj z drugimi obrambnimi ministri zveze NATO. Glavna tema pogovorov bo Bosna in Hercegovina po juniju 1998, ko se izteče mandat SFOR.
Je gangeški morski pes izumrl?
26. 11. 1997 09.04
Strokovnjaki domnevajo, da je zaradi prevelike onesnaženosti indijske svete reke izumrla edinstvena vrsta morskih psov v Gangesu. V uradnem poročilu piše, da so usodo te živalske vrste zapečatile visoka stopnja onesnaženosti, velike količine rečnega mulja in gradnja jezov na Gangesu. Ljudožerski Glyphis gangeticus, ali po domače gangeški morski pes, ki so ga prvič opazili leta 1839, je vzbujal strah in trepet obrečnih prebivalcev. Ker je minilo že kar nekaj časa, odkar so ga zadnjič opazili (pravzaprav se je to nazadnje zgodilo pred pol stoletja), se strokovnjaki bojijo, da je izumrl. Morda so se novice razveselili vsaj kopalci, čeprav je njihovo veselje lahko le delno. Če se bo onesnaževanje nadaljevalo, bo Ganges kmalu mrtva reka, namakanje v njej pa bo nevarno tudi brez gangeškega ljudožerca.
EU napoveduje prepoved uvoza ameriškega krzna
25. 11. 1997 09.34
Evropska unija grozi, da bo prihodnji teden prepovedala ves uvoz krzna iz ZDA, če Washington ne bo predložil novih rešitev za prepoved uporabe nehumanih živalskih pasti.
Bo pri vstopu Češke v NATO potrebna asistenca vitezov?
24. 11. 1997 10.06
Češki novinarji in umetniki so s sinočnjim zborovanjem v Pragi sprožili kampanjo prepričevanja rojakov v prid vstopa domovine v Severnoatlantsko zvezo. Geslo kampanje <b>Vitezi Blanika, pohitite! Vstopamo v NATO</b>, so priredili po stari legendi, ki pravi, da bodo vitezi praškega griča Blanika vstali od mrtvih in prihiteli na pomoč češkemu narodu, če se bo ta znašel v nevarnosti.
Slovenija bo v Bruslju predstavila svojo pristopno strategijo
24. 11. 1997 09.35
Slovenija bo prihodnji ponedeljek, 1. decembra, v Bruslju priredila konferenco, na kateri bo javno predstavila svojo pristopno strategijo za vključitev v Evropsko unijo.
Milošević noče v Italijo
20. 11. 1997 13.15
Jugoslovanski nogometni reprezentant Savo Miloševič je zavrnil ponudbo italijanskega prvoligaša Napoli za prestop. Miloševič je zadovoljen s svojim položajem in igro pri Aston Villi, prav tako pa tudi njegovi delodajalci.<i> Že lani sem zavrnil Perugio, ki se je takrat, tako kot zdaj Napoli, borila za obstanek v prvi italijanski ligi. Če bom že kdaj šel v Italijo, bom šel k enemu velikih klubov,</i> je o ponudbi Italijanov izrazil svoje mnenje Miloševič.
Hull in kolegi napovedujejo bojkot turnirja v Naganu
19. 11. 1997 14.28
Bret Hull in še nekateri drugi člani ameriške hokejske reprezentance so najavili svoj bojkot olimpijskega turnirja v Naganu, če vodstvo reprezentance v moštvo ne uvrsti Billa Guerina, ki je bil eden najzaslužnejših za presenetljivo zmago Američanov na svetovnem pokalu leta 1996.
Francija se zavzema za politično reševanje iraške krize
17. 11. 1997 00.00
Francija po besedah zunanjega ministra Huberta Vedrinea še ni sprejela nobene odločitve o sodelovanju v morebitni vojaški akciji proti Iraku.
Madžari na referendumu odločali o vstopu v NATO
17. 11. 1997 00.00
Madžarski premier Gyula Horn je izid nedeljskega referenduma o vstopu Madžarske v zvezo NATO označil kot izjemen. Za vstop je glasovalo nekaj čez 85 odstotkov volilcev, kar je več, kot so napovedovali največji optimisti. Horn je izjavil, da izid glasovanja dokazuje, da znajo Madžari, če je potrebno, delovati izredno odgovorno, kar je dobro sporočilo tako zvezi NATO kot madžarskim sosedam.
Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.
Kdaj bodo Italijani priznali združitev Nemčije?
13. 11. 1997 00.00
Pri izdelavi novega italijanskega kovanca za 1.000 lir je prišlo do hude napake, saj je na njem natisnjen zemljevid Evrope, na katerem Nemčiji manjka vzhodni del. Kot piše časnik Corriere della Sera, je na kovancu nemška vzhodna meja podobna tisti iz leta 1990, pred združitvijo obeh Nemčij. Kovanec je v obtoku od torka. Podoben je kovancu za 500 lir, le da je malo večji in obrobljen z zlato barvo. Kovnice so izdelale že sto milijonov kovancev z napako, do božiča pa naj bi jih v obtok dali še 180 milijonov. Na pripombe glede kovanca so odgovorni odgovorili, da gre za stilno razlago meja, vendar so obljubili, da bodo preverili, če je morda le prišlo do napake.
Ameriško javno mnenje podpira bombardiranje Iraka
13. 11. 1997 00.00
Večina Američanov meni, da bi morale Združene države Amerike bombardirati Irak, če bo ta še naprej oviral delo ameriških državljanov v okviru komisije Združenih narodov. V javnomnenjski raziskavi, ki jo je v sredo zvečer objavila televizijska mreža NBC, je 54 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se ZDA po zalivski vojni leta 1991 gibljejo v smeri novega vojaškega spopada z Irakom. Kar 84 odstotkov vprašanih pa jih je menilo, da bi moral Washington bombardirati Irak, če bi ta poskušal napasti ameriška vohunska letala na tem območju.
Clinton pozdravil zaostritev ukrepov zoper Irak
13. 11. 1997 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je pozdravil včerajšnjo soglasno sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) o zaostritvi ukrepov zoper Irak. Vendar pa Clinton ni omenjal uporabe sile, če Irak ne bi preklical izgona ameriških inšpektorjev Posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). Kot ves čas od izbruha krize, se je Clinton tudi tokrat izognil razhajanjem med ZDA in nekaterimi partnerkami v ZN. Rusija je dopustila možnost dodatnih pritiskov, če se Irak ne bi uklonil ZN, a je odločno zavrnila kakršnokoli uporabo sile. Resolucijo Varnostnega sveta sta pozdravila tudi japonski premier Rjutaro Hašimoto in francoski predsednk Jacques Chirac.
Če bo Husein še naprej kljuboval, bodo sprejete nove sankcije
13. 11. 1997 00.00
Britanski zunanji minister Robert Cook je danes zatrdil, da se je Varnostni svet ZN odločil, da bo sprejel nove sankcije proti Iraku, če mu bo iraški voditelj <b>Sadam Husein</b> še naprej kljuboval. Cook je v odzivu na sinoči sprejeto resolucijo VS o poostritvi sankcij proti Bagdadu še poudaril, da Sadam <i>ne sme dvomiti v enotnost in odločenost Varnostnega sveta.
Potreben bo še drugi krog volitev za predsednika republike
12. 11. 1997 00.00
Torkova raziskava Delove agencije Stik kaže, da če bi bile volitve jutri, bi bil potreben še drugi krog, da bi Slovenija dobila novega predsednika republike. V drugem krogu bi Milan Kučan s 54,2 proti 17 odstotkom glasov premagal Janeza Podobnika, ki bi se v prvem krogu uvrstil na drugo mesto. Volilna udeležba bi bila 73,1-odstotna, 14 odstotkov volilcev se o udeležbi še ni odločilo, 12,6 odstotka jih ne bi šlo na volitve in le 0,3 odstotka jih ni hotelo razkriti, ali bodo volili ali ne. V anketi je sodelovalo 759 telefonskih naročnikov.
Če ne bo genetske tehnologije, bodo cene živil višje
04. 11. 1997 00.00
Cene prehrambenih izdelkov se bodo znatno zvišale, če bo genetska tehnologija prepovedana, je v pogovoru za avstrijski časnik Kurier ocenil izvršni direktor vodilnega svetovnega proizvajalca hrane Nestle Peter Braneck-Letmathe. Avstrija je med državami, ki najbolj oklevajo glede uvedbe genetsko spremenjenih živil. Avstrija je septembra kljub zahtevam iz Bruslja odločno zavrnila uvoz genetsko spremenjene koruze in je pripravljena o zadevi razpravljati pred evropskim sodiščem.
Bo Rusija Jugoslaviji še dobavljala plin?
15. 10. 1997 00.00
Tik pred zimo se v Zvezni republiki Jugoslaviji bojijo za tradicionalno dobave plina iz Rusije. Srbija in Črna gora imata namreč do ruskega koncerna Gasprom dolg v višini 190 milijonov dolarjev. Jugoslovanske poslovne banke naj bi že poravnale del dolga v višini 30 milijonov dolarjev. Jugoslovansko-ruski sporazum o dobavi plina se izteče konec leta. V preteklih tednih je ruska vlada Jugoslaviji večkrat zagrozila s popolno zaustavitvijo dobave plina, če ne bo poravnala vsaj dela dolgov. Da se to ne bi zgodilo, je v Moskvo pred dnevi odpotovala visoka jugoslovanska vladna delegacija, ki si prizadeva pri ruski vladi in Gaspromu doseči nemoteno dobavo plina v prihajajočih zimskih mesecih.