članice eu
Evropski parlament: 'Putin mora odgovarjati za smrt Navalnega'
29. 02. 2024 15.32
Evropski parlament je ostro obsodil umor ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Ruski predsednik Vladimir Putin mora odgovarjati za smrt kritika Kremlja, so poudarili poslanci, ki so v sprejeti resoluciji pozvali EU, naj še naprej podpira rusko demokratično opozicijo.
Članice EU potrdile: povečati je treba uporabo takojšnjih elektronskih plačil
26. 02. 2024 16.20
Članice EU so dokončno potrdile besedilo posodobljene uredbe o enotnem območju plačil v evrih (Sepa), katere cilj je povečati uporabo takojšnjih plačil z evri. Ta bodo morala biti na voljo tudi čezmejno, tako v območju z evrom kot v celotni Evropski uniji, banke pa zanje ne bodo smele zaračunavati višjih stroškov, so sporočili iz Sveta EU.
Kmetje v Bruslju zabarikadirali ceste, v akciji tudi vodni top
26. 02. 2024 10.56
Ob robu zasedanja kmetijskih ministrov so se v Bruslju zbrali kmetje s traktorji, ki niso zadovoljni z dosedanjim ukrepanjem Evropske unije. Po zadnjih podatkih je bilo na bruseljskih ulicah okoli 900 traktorjev, pri čemer pa so bile razmere vse bolj napete.
Igra izčrpavanja, druga hladna vojna in Putinovo blefiranje
25. 02. 2024 07.08
Ruska invazija na Ukrajino vstopa v tretje leto, miru pa ni na vidiku. Kremelj je zelo jasno povedal, da je edini cilj, ki ga bo sprejel, predaja Ukrajine, medtem ko so Ukrajinci enako jasno povedali, da se bodo še naprej borili. Kdaj in kako se bo torej ta vojna končala? O tem, kaj lahko pričakujemo, je za Foreign Policy spregovorilo več uglednih strokovnjakov.
Fajonova v New Yorku: Konec vojne v Ukrajini je odvisen od Putina
22. 02. 2024 21.54
Konec vojne v Ukrajini je odvisen od ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki pa trenutno ne kaže volje za to, je v New Yorku dejala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki se bo ob drugi obletnici ruske agresije na Ukrajino udeležila razprav na to temo v Generalni skupščini in Varnostnem svetu ZN.
Parlament z zemljevida EU 'izbrisal' Slovenijo: 'Zahtevamo javno opravičilo'
22. 02. 2024 17.17
"Kaj Evropa dela zame?" Tako je naslovljena kampanja, ki je zaradi napake pri natisu letakov požela številne kritike Slovenije. Naši predstavniki v EU so se nemudoma obrnili na Evropski parlament, od katerega zahtevajo popravek napake pa tudi javno opravičilo. In za kaj pravzaprav gre? Na spornem letaku je natisnjena tudi podoba zemljevida EU. S katerega pa so "pomotoma" izbrisali Slovenijo. "Gre za povsem nesprejemljivo in neprofesionalno napako," je v protestni noti zapisal tudi evroposlanec Matjaž Nemec. "Gradivo je bilo popravljeno in bo vnovič natisnjeno," pa so sporočili s Parlamenta, a se za napako (še) niso opravičili.
138 dni bombardiranja Gaze: 'Slovenija naj sprejme vojaški embargo za Izrael'
21. 02. 2024 19.07
Od začetka izraelskih bombardiranj in sistematičnega rušenja Gaze je minilo 138 dni, so v središču Ljubljane izpostavili organizatorji shoda za pravice Palestincev. Torej, 138 dni bombardiranja, ob tem pa tudi mesec dni od odločitve meddržavnega sodišča o potrebnih ukrepih za preprečitev genocida v Gazi, ki pa jo Izrael ne upošteva. Zato Slovenijo pozivajo, naj sprejme konkretnejše ukrepe: "Splošno pozivi namreč niso dovolj."
Veto ZDA ustavil resolucijo, Žbogar: Pobijanje Palestincev se mora ustaviti
20. 02. 2024 17.44
Medtem ko je Svetovni program za hrano opozoril, da nemiri in spopadi otežujejo delo agencije na severu Gaze, zaradi česar je začasno prekinil dostavo hrane na sever enklave, je v Varnostnem svetu Združenih narodov potekalo glasovanje o predlogu resolucije za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi in pozivom Hamasu k izpustitvi vseh talcev. In če je 13 članic Varnostnega sveta glasovalo za takojšnje premirje, pa je potrditev resolucije prekinil veto Združenih držav. Kot je povedala veleposlanica ZDA pred glasovanjem, po njihovem mnenju trenutno ni čas za resolucijo. Ta je imela sicer po besedah našega veleposlanika trdno podporo Slovenije. "Ukrepati moramo, preden se zbudimo v nočni mori," je po glasovanju dejal Samuel Žbogar.
Zelenski v Münchnu Putina označil za pošast, Trumpa pa bi peljal na fronto
17. 02. 2024 12.14
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na münchenski varnostni konferenci pozval k okrepljeni pomoči v boju proti ruski agresiji, v prid katere gre tudi pomanjkanje orožja in streliva, ki ga trpi ukrajinska vojska. Za več podpore Kijevu se je zavzel tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je obenem pozval Evropo, naj stori več za lastno varnost. V luči ogrožene nadaljnje ameriške pomoči pa je izrazil pripravljenost, da bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa v primeru vrnitve na položaj popelje na fronto. Meni namreč, da bi morali politični odločevalci videti, kaj vojna prinaša s sabo.
Golob o razmerah v Gazi govoril z Grandijem in jordanskim kraljem
17. 02. 2024 13.49
Premier Robert Golob se je v pogovorih ob robu münchenske varnostne konference osredotočil na razmere na Bližnjem vzhodu. O tem sta že v petek govorila z visokim komisarjem ZN za begunce Filippom Grandijem, tokrat pa z jordanskim kraljem Abdulahom II., s katerim sta se zavzela za takojšnje premirje in zadostno humanitarno pomoč Gazi.
Golob s Harrisovo in Guterresom o tem, kako preprečiti katastrofo v Rafi
16. 02. 2024 16.37
Premier Robert Golob je v Münchnu s podpredsednico Združenih držav Amerike in generalnim sekretarjem Organizacije združenih narodov razpravljal o tem, kako preprečiti katastrofo v Rafi. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob odprtju Münchenske varnostne konference (MSC) ocenil, da je svetovna skupnost kljub skupnim izzivom vse bolj razdrobljena. Pozval je še k trajni mirovni rešitvi za Ukrajino, ki mora temeljiti na ozemeljski celovitosti, glede Gaze pa posvaril, da humanitarne operacije še komaj delujejo.
ECDC opozarja na nevarnost širjenja ošpic v EU
16. 02. 2024 17.11
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je opozoril, da je v prihodnjih mesecih mogoče pričakovati nadaljnje povečanje števila okužb z ošpicami v EU zaradi nezadostne precepljenosti v več državah, sezonskih trendov in vnosa primerov iz tretjih držav. Letos je za posledicami ošpic umrlo že najmanj sedem ljudi.
Estonska premierka o ruski tiralici: 'Dodaten dokaz, da je prav to, kar počnem'
13. 02. 2024 10.01
Estonska premierka Kaja Kallas je v Rusiji pristala na seznamu iskanih oseb. Rusija premierko in še dva druga baltska politika obtožuje sovražnih dejanj, domnevno zaradi uničenja spomenikov, posvečenih sovjetskim vojakom. Kallasova pravi, da ruska poteza ni nič presenetljivega, da gre za poskus ustrahovanja in ga dojema kot dodaten dokaz, da dela prav.
Scholz pozval k znatnemu povečanju proizvodnje orožja v Evropi
12. 02. 2024 18.54
Evropa mora nujno in znatno povečati proizvodnjo orožja, je izjavil nemški kancler Olaf Scholz in opozoril, da stara celina ne živi v času miru. Po njegovih besedah morajo evropske države za ta namen združiti naročila in finančna sredstva.
Po Trumpovih izjavah članice Nata vedno bolj zaskrbljene
12. 02. 2024 10.12
Nedavne izjave najverjetnejšega republikanskega kandidata Donalda Trumpa, da bi Rusijo spodbujal k napadu na članice zveze Nato, ki ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti do zavezništva, so požele kup kritik. Kot eden prvih se je odzval generalni sekretar zveze Nato, Jens Stoltenberg, ki je opozoril, da vsako "namigovanje, da se zavezniki ne bodo branili med seboj, spodkopava varnost vseh nas". "Zveza Nato ne more biti zavezništvo a la carte," pa se je odzval visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Trumpa pa so okrcali tudi njegovi republikanci.
V EU dogovor o novih evropskih javnofinančnih pravilih
10. 02. 2024 09.15
Predstavniki Evropskega parlamenta in držav članic EU so ponoči po 16 urah pogajanj dosegli politični dogovor o novih evropskih javnofinančnih pravilih, ki so v nasprotju s trenutno veljavnimi bolj jasna, fleksibilna in prilagojena posamezni članici. Te bodo morale prve fiskalne načrte v Bruselj posredovati do 20. septembra.
Bela zalivka zaradi novih pravil EU brez doplačila? 'Če bodo zagotovljena sredstva'
09. 02. 2024 14.50
Evropski poslanci so prižgali rdečo luč amalgamskim zalivkam. Kaj to pomeni za paciente? Kot pojasnjujejo na ZZZS, je za uvedbo belih zalivk predvidenih 14,8 milijona evrov dodatnih sredstev letno iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. A kot opozarjajo, je zaradi podražitve materialov treba upoštevati, da je zdaj strošek za material lahko višji: če bodo ta sredstva zagotovljena, potem doplačila pacientov za bele zalivke niso predvidena. Kot še poudarjajo, ukinitev amalgama prinaša tako večje stroške izdelave zalivke, ki bodo bremenili obvezno zdravstveno zavarovanje, kot tudi potrebo po novih zobozdravstvenih ekipah.
Članice EU naj bi podprle pomorsko operacijo v Rdečem morju
08. 02. 2024 15.55
Države članice EU so podprle načrtovano vojaško misijo za zaščito trgovskih ladij v Rdečem morju pred napadi jemenskih hutijevcev. Slednje je po poročanju nemške tiskovne agencije potrdilo več diplomatov. Operativni štab pomorske operacije, ki se bo imenovala Aspides, bo v grškem mestu Larisa. Formalno odločitev o vzpostavitvi in začetku misije naj bi sprejeli na zasedanju zunanjih ministrov 19. februarja v Bruslju.
Konec črnih zalivk v EU: Ni razloga, da bi še uporabljali živo srebro
08. 02. 2024 15.33
V Evropski uniji bosta od začetka prihodnjega leta prepovedana uporaba in izvoz amalgamskih oziroma črnih zobnih zalivk, predvideva danes doseženi politični dogovor evropskih poslancev in držav članic o predlogu revizije uredbe o živem srebru. Spremembe zakonodaje prinašajo tudi prepoved žarnic z živim srebrom.
Slovenija po višini minimalne plače na osmem mestu v EU
06. 02. 2024 10.30
V EU ima minimalno plačo 22 od 27 držav. Najvišjo, več kot 2000 evrov bruto, prejemajo delavci v Luksemburgu, na Irskem, Nizozemskem in v Nemčiji, najnižjo, manj kot 500 evrov bruto, pa v Bolgariji. V Sloveniji je minimalna plača za letos določena pri 1254 evrov bruto, s tem pa je osma najvišja v Uniji.
Hotelska srečanja jasna: Orban in Melonijeva v evropsko 'španovijo'
02. 02. 2024 09.43
Madžarski premier Viktor Orban je na četrtkovem zasedanju voditeljev EU vendarle popustil in umaknil veto Madžarske na nov paket pomoči Ukrajini, vreden 50 milijard evrov. Po besedah diplomatov sta ključno vlogo pri prepričevanju Orbana odigrala italijanska premierka Giogia Meloni in francoski predsednik Emmanuel Macron. Melonijeva se je pred srečanjem voditeljev z Orbanom dvakrat sestala tudi v hotelu. Danes je postalo jasno, o čem je (še) tekla beseda. Orban je namreč sporočil, da se bo njegova desničarska stranka Fidesz po evropskih volitvah pridružila politični družini Melonijeve, evroskeptičnim Evropskim konservativcem in reformistom (ECR).
Evropska komisija bi kmetom zrahljala pravila skupne kmetijske politike
02. 02. 2024 15.37
Kmetje v EU bi lahko po predlogu Evropske komisije letos izkoristili nekatera odstopanja od pravil skupne kmetijske politike. "Kmetje so hrbtenica prehranske varnosti EU in jedro naših podeželskih območij, ukrep pa jim omogoča dodatno prožnost v času, ko se spopadajo z več izzivi," je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Popustil tudi Orban, EU znova enotna: Ukrajini 50 milijard evrov pomoči
01. 02. 2024 11.43
Voditelji vseh 27 članic EU podpirajo 50 milijard evrov makrofinančne pomoči za Ukrajino, je po pogovorih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki je tako umaknil veto Madžarske, povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Orban je dejal, da so dobili zagotovila, da madžarski denar ne bo šel Ukrajini. Pomoč je del revizije dolgoročnega proračuna EU (MFF), ki vključuje še dodatna sredstva za soočanje z migracijami in naravnimi nesrečami. Ukrajina je dogovor že pozdravila. V Bruslju sicer menijo, da EU z dogovorom o nadaljnji makrofinančni pomoči Ukrajini pošilja tudi sporočilo ZDA.
Bruselj z več ukrepi naproti evropskim kmetom, bodo omejili uvoz iz Ukrajine?
31. 01. 2024 18.05
Bruselj je predstavil predloge, s katerimi želi odgovoriti na težave kmetov. V predlog za podaljšanje odprave carin na uvoz blaga iz Ukrajine je vključil mehanizem, ki bi omogočil ukrepanje v primeru negativnega vpliva določenih kmetijskih izdelkov na trge v EU. Predlaga pa tudi določena odstopanja od pravil glede obdelave zemlje. Francoski kmetje sicer še stopnjujejo pritisk na vlado. S konvojem traktorjev so se še bolj približali Parizu, Lyonu in drugim pomembnim mestom. Posredovala je policija.
16.000 živali na ladji čaka na svojo usodo: jim bo Avstralija dovolila izkrcanje?
31. 01. 2024 16.46
Na tisoče ovac in krav je obtičalo pred avstralsko obalo, potem ko so oblasti ladji, ki je v lasti Izraela in prevaža živi tovor, ukazale, naj se obrne, saj se bojijo, da bi ji lahko sledili jemenski uporniki Hutiji. 16.000 živali na krovu ladje MV Bahijah, zasidrane nekje pri zahodni Avstraliji, je tako na milost in nemilost prepuščenih žgočemu soncu, medtem ko se avstralska vlada odloča, ali naj ladji dovoli, da pripluje v pristanišče. Kontejnerski promet v Rdečem morju je ob napadih jemenskih hutijevcev na ladje upadel za približno tretjino, ocenjujejo v Mednarodnem denarnem skladu (IMF). Obrambni ministri članic EU tako na neformalnem zasedanju v Bruslju razpravljajo tudi o vzpostavitvi vojaške operacije v Rdečem morju.
Evropska solarna industrija pred zlomom, Kitajska si mane roke
31. 01. 2024 16.20
Gradnja sončnih elektrarn v Evropi je tudi lani podirala rekorde. Vsak dan so namestili dodatnih 306.000 solarnih panelov in tako dodali za skoraj 60 gigavatov dodatnih kapacitet. A v luči te nepretrgane rasti se evropski proizvajalci fotovoltaike soočajo z vse večjim izzivom – kitajsko konkurenco. Izdelki z Daljnega vzhoda so za tretjino cenejši, štiri velika evropska podjetja se soočajo z likvidnostnimi težavami. Evropska komisija pa želi, da bo do leta 2030 kar 40 odstotkov vseh sončnih panelov, nameščenih v EU, proizvedenih znotraj unije.
Za dodiplomske in enovite magistrske študijske programe na voljo 20.241 vpisnih mest
31. 01. 2024 14.52
Vlada je podala soglasje javnim in koncesioniranim visokošolskim zavodom k skupnemu razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2024/2025. Na voljo bo skupaj 20.241 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij, od tega 16.839 mest za slovenske državljane in državljane članic EU.
Zahod ukinja financiranje UNRWA, Slovenija na nasprotnem bregu
31. 01. 2024 11.29
Za prekinitev financiranja agenciji UNRWA se zaradi domnevnega sodelovanja s Hamasom pri napadu na Izrael odloča vse več držav. Med drugim so vsaj začasno financiranje prekinile ZDA, Evropska komisija in Nemčija, ki so sicer v zadnjih letih tej agenciji za palestinske begunce prispevale največ denarja. Slovenija se medtem, kot smo že poročali, pridružuje pozivu generalnega sekretarja ZN k nadaljnjemu financiranju agencije, "saj bi bila sicer ogrožena življenja Palestincev".
Članice EU z dogovorom: del zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine
30. 01. 2024 13.00
Države članice EU so v ponedeljek dosegle politični dogovor o zakonodajni podlagi, ki bi v prihodnje omogočila uporabo prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine. Prvi korak predvideva zgolj zamrznitev prihodkov, ki jih imajo finančne ustanove od upravljanja ruskega premoženja.
Odziv anesteziologa, ki je tarča kritik: Izjavo obžalujem in se opravičujem
25. 01. 2024 09.34
Anesteziolog Bojan Kontestabile je v zadnjih dneh postal tarča številnih kritik. Zato, ker je dejal, da zasluži manj od čistilk. Pa tudi zato, ker je pred devetimi leti kupil luksuzno vilo in jo začel prenavljati, z družino pa je v tem času živel v neprofitnem stanovanju, ki so sicer v prvi vrsti namenjena socialno najšibkejšim. Zdaj pravi, da izjavo o urnih postavkah obžaluje, prizadetim se tudi opravičuje. Pojasnjuje pa tudi, da je po nakupu vile z najemodajalcem sklenil dogovor, da do ureditve nebivalne nepremičnine še naprej uporabljajo stanovanje, a po tržni ceni. Javni stanovanjski sklad sicer pojasnjuje, da so neizpolnjevanje pogojev za neprofitno stanovanje ugotovili dve leti po njegovem nakupu vile, ko so mu najemnino tudi povišali.