članstvo EU
Ukrajina v EU šele čez 15 ali 20 let?
22. 05. 2022 19.09
Ukrajinska prošnja za vstop v EU ne bo finalizirana še 15 ali 20 let, je danes dejal francoski minister za evropske zadeve Clément Beaune. "Ukrajincev nočem zavajati ali jim lagati," je dejal za francoski Radio J.
Biden podpisal zakon o 40-milijardni pomoči, Rusija: Uničili smo pošiljko orožja
21. 05. 2022 13.41
Ameriški predsednik Joe Biden je podpisal zakon, ki ga je v četrtek potrdil kongres in s katerim bodo ZDA zagotovile 40 milijard dolarjev (38 milijard evrov) pomoči Ukrajini in njenim zaveznicam za stalno dobavo orožja in gospodarsko podporo v boju proti Rusiji, je sporočila Bela hiša. Rusija pa medtem poroča o uničenju večje pošiljke zahodnega orožja v Ukrajini. Vojno v Ukrajini je mogoče rešiti le z diplomacijo, je ob zastoju v pogajanjih med Kijevom in Moskvo dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V ukrajinski pokrajini Donbas potekajo hudi spopadi, kar je povečalo strah pred nadaljnjim napredovanjem Rusije po popolni zasedbi mesta Mariupol in preboju pri Popasni.
Po elektriki: Rusija ustavila dobavo plina Finski
21. 05. 2022 08.10
Rusija je ustavila dobavo plina Finski. Gre za zadnje stopnjevanje spora z Zahodom o plačilu energije. Da se obeta prekinitev dobave, je naprej opozoril ruski plinski velikan Gazprom, Finska pa je pozneje potrdila, da so se vse dobave ustavile, vendar je dejala, da ne bo motenj za stranke.
Scholz: Za članstvo Ukrajine v EU ni bližnjic
19. 05. 2022 12.34
Ukrajinske prošnje za članstvo v EU kljub ruski invaziji ni mogoče obravnavati po posebnih pravilih, je danes dejal nemški kancler Olaf Scholz. "Na poti v EU ni bližnjic," je sporočil in dodal, da bi bilo v nasprotnem primeru to nepravično do držav Zahodnega Balkana. Zavzel pa se je za to, da Unija poišče hiter pragmatičen način pomoči Kijevu.
Švedska in Finska vložili prošnji: Levica nasprotuje širitvi Nata
18. 05. 2022 08.57
Švedska in Finska sta v Bruslju uradno vložili prošnji za vstop v Nato. Prošnji sta generalnemu sekretarju zavezništva Jensu Stoltenbergu davi predala veleposlanika obeh držav. Pridružitev novih članic mora potrditi vseh 30 dosedanjih, nasprotuje ji Turčija. Odločitev obeh držav večinoma pozdravlja tudi slovenska politika, drugačno mnenje ima Levica.
'Ukrajinci nam s svojo krvjo kupujejo čas'
18. 05. 2022 06.00
Markko Kallonen se je rodil v finski prestolnici. Študiral je zgodovino, politologijo in človekove pravice na Finskem in v tujini. V različne države ga je kasneje zaneslo tudi delo. Živel je v Gruziji, pa tudi v Ukrajini, kjer je bival tako v Kijevu kot v trenutnem žarišču vojne med Rusijo in Ukrajino – Donbasu. Sodelovanje pri evropskem projektu ga je zdaj zaneslo v Slovenijo, z njim pa smo se pogovarjali od finskem vključevanju v zvezo Nato in vojni, ki jo označuje kot popolnoma nesmiselno.
Švedska in Finska družno v vložitev prošnje za članstvu v Natu
17. 05. 2022 10.53
Švedska in Finska bosta v sredo skupaj uradno vložili prošnji za članstvu v Natu na sedežu vojaškega zavezništva v Bruslju, je na skupni novinarski konferenci s finskim predsednikom Saulijem Niinistöm v Stockholmu sporočila švedska premierka Magdalena Andersson. Iz Bele hiše so sporočili, da se bosta skandinavska voditelja v četrtek v Washingtonu sešla z ameriškim predsednikom Joejom Bidnom. Ko sta državi oznanili, da bosta vložili prošnjo za članstvo v Natu, je glede skrbi za varnost v prehodnem obdobju nemški kancler Olaf Scholz dejal, da bo Nemčija okrepila vojaško sodelovanje z njima.
'Okupatorji nočejo priznati, da je posebna operacija že propadla'
16. 05. 2022 09.52
Ukrajinski vojaki, ki branijo mesto Harkov, so dosegli rusko mejo, je sporočil regionalni guverner. Trditev še sicer ni bilo mogoče neodvisno preveriti, poudarjajo tuji mediji. Ukrajinski predsednik Zelenski medtem pravi, da je ruska posebna operacija že propadla, čeprav priznava, da država nima sredstev, da bi Ruse pregnala iz Mariupola.
Švedska bo zaprosila za članstvo v Natu, Putin: Rusija bi se lahko odzvala
16. 05. 2022 11.39
Parlamenta Švedske in Finske sta pričela z razpravo o prošnjah njunih držav za članstvo v Natu. S tem se državi pripravljata, da bosta že ta teden vložili prošnji za članstvo kot odgovor na rusko ofenzivo proti Ukrajini. Poteze Švedske in Finske so medtem razjezile Rusijo, ki je državi opozorila na daljnosežne posledice vstopa v Nato, čeprav je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da odločitev skandinavskih držav ne predstavlja "grožnje, vendar bo Rusija na to odgovorila". Kot je dejal bodo poglabljali stike in sodelovanje znotraj varnostne organizacije CSTO. Medtem pa Turčija še vedno nasprotuje članstvu Švedske in Finske v Natu.
Michel moral med obiskom Odese zaradi raketnega napada poiskati zavetje
09. 05. 2022 08.13
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ob Dnevu Evrope nenapovedano obiskal Odeso v znak solidarnosti EU z ukrajinskim ljudstvom. Sprejel ga je ukrajinski premier Denis Šmihal, vendar je moral srečanje zaradi raketnega napada na to južno pristaniško mesto začasno prekiniti in se zateči na varno, so povedali viri pri EU. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da je v sobotnem zračnem napadu na šolo v Lugansku umrlo 60 oseb. "Kar naenkrat se je vse zrušilo. Nič nam ni bilo jasno," je dejal eden od 27 preživelih. Drugi je bil izpostavil, da so se v šoli večinoma skrivali le otroci in upokojenci.
'V Mariupolu ni ostalo nič več, kar bi lahko razpadlo'
06. 05. 2022 08.47
Od začetka reševalne operacije pod vodstvom Združenih narodov je bilo iz porušenega Mariupola in oblegane jeklarne Azovstal evakuiranih skoraj 500 civilistov, je sporočil vodja ukrajinskega predsedniškega urada Andrij Jermak. Ruska tiskovna agencija RIA je sporočila, da so iz Azovstala v petek s tremi avtobusi evakuirali še 48 civilistov, med njimi so bili tudi otroci. Pri tem se sklicujejo na navedbe svojega dopisnika na terenu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je dejal, da je ukrajinsko mesto na obali Črnega morja povsem uničeno. Ruski predsednik Vladimir Putin je zatrdil, da so ruske sile civilistom pripravljene omogočiti varen prehod, a se morajo ukrajinski borci predati. Po navedbah ukrajinskih oblasti si Rusija do dneva zmage, 9. maja, želi zavzeti oblegano jeklarno Azovstal. Rusko zunanje ministrstvo je medtem izključilo možnost uporabe jedrskega orožja v Ukrajini in se pri tem sklicevalo na njihovo jedrsko doktrino, ki predvideva uporabo tovrstnega orožja le, če je ogrožen obstoj države.
Ukrajina: Ruske sile vdrle v Azovstal, Kremelj: Putin 9. maja ne bo napovedal vojne
04. 05. 2022 10.19
Ukrajinske oblasti so pripravile štiri zbirna mesta za evakuacijo civilistov iz Mariupola, ljudje pa ob pomoči Rdečega križa in Združenih narodov že zapuščajo mesto. Po navedbah regionalnega guvernerja Pavla Kirilenka je mesto že zapustilo več avtobusov. Ruskim silam pa naj bi se je po silovitih bojih zdaj uspelo prebiti v jeklarno Azovstal, kjer po poročanju mariupolskega župana potekajo siloviti spopadi. Na namige, da naj bi Putin 9. maja, ko Rusija praznuje dan zmage, tudi uradno razglasil vojno proti Ukrajini, pa se je zdaj odzval tudi Kremelj, ki je ugibanja odločno zavrnil. Belorusija je medtem pričela nenapovedane vojaške vaje. Te po navedbah oblasti ne predstavljajo grožnje sosedom ali evropski skupnosti.
Ruska raketa zadela strateško pomemben most med Odeso in Moldavijo
26. 04. 2022 06.38
V okviru diplomatskih prizadevanj za ustavitev vojne je generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres obiskal Moskvo, kjer se je srečal z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Ministru je dejal, da je ena stvar jasna: "Medtem ko na ozemlju Rusije ni ukrajinskih tankov, pa so ruske čete prisotne na ozemlju Ukrajine." ZDA pa v ameriškem letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji gostijo pogovore o dolgoročnih varnostnih potrebah Ukrajine, ki se trenutno še vedno brani pred rusko ofenzivo. Poljski pa se obeta ukinitev dobave ruskega plina. Ruski energetski gigant Gazprom je namreč sporočil, da bodo vse dobave plina v državo ustavljene. Ruska raketa pa naj bi med obstreljevanjem zadela tudi strateško pomemben most med Odeso in Moldavijo.
Volišča najbolj oblegana na plebiscitu, največ predčasnih glasov na tokratnih volitvah
21. 04. 2022 06.00
Volivci so se najbolj množično doslej odpravili na plebiscit o samostojnosti Slovenije, ki je potekal leta 1990. Takrat je svoj glas oddalo 93,2 odstotka volilnih upravičencev. V samostojni Sloveniji pa je največ volivcev šlo na prve volitve za predsednika republike leta 1992. Takrat jih je svoj glas oddalo 1.280.252 oz. skoraj 86 odstotkov upravičencev. Na isti dan so potekale tudi prve parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji, volilna udeležba je le malenkost zaostajala za predsedniškimi. Medtem pa so volišča predčasno najbolj oblegana na tokratnih volitvah.
Večina strank bi kupovala novo orožje. A kdo ga bo nosil?
18. 04. 2022 12.42
V luči ukrajinske vojne so se v Evropi začeli glasnejši pogovori o tem, kako okrepiti obrambo stare celine. Tako so marca na ravni Unije potrdili strateški kompas oziroma vizijo obrambnega razvoja unije v prihodnjem desetletju. Kako pa bi stranke zagotovile varnost Slovenije glede na zaostreno grožnjo Evropi s strani Rusije? Kot programe političnih strank komentira obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, nobena izmed njih ne naslavlja ključnega problema, kdo bo orožje, ki bi ga kupovali, sploh nosil? "Mlade ljudi bi morali vzgajati v smeri, da varnost in obramba nista stvar, ki ju bomo plačali in bo to za nas naredil nekdo tretji, ampak bo treba v to vložiti nekaj sebe," izpostavlja.
Von der Leynova in Borrell v Kijevu podprla vstop Ukrajine v EU
08. 04. 2022 08.23
"Rusija bo gospodarsko, finančno in tehnološko propadala, medtem ko bo Ukrajina korakala proti evropski prihodnosti," je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala na tiskovni konferenci z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ob obisku v Kijevu. Najprej se je ustavila v Buči, kjer je po besedah predsednice 'umrla človečnost.'
Rusija izključena iz Sveta Združenih narodov za človekove pravice
07. 04. 2022 17.53
Potem ko je skupina sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7 zaradi grozljivih dejanj ruske vojske v Ukrajini pozvala k izključitvi Rusije iz Sveta Združenih narodov za človekove pravice, je generalna skupščina ZN zdaj to tudi potrdila. Na izključitev se je Moskva že odzvala ter potezo označila za "neprijazno gesto". Rusija je dejala tudi, da bodo odnosi zaradi odločitve o izključitvi utrpeli posledice. Gre za nov odmeven poraz Rusije v mednarodni skupnosti. Suspenz pravic Ruske federacije iz članstva Sveta OZN za človekove pravice pozdravlja tudi slovensko zunanje ministrstvo. "Slovenija bo s partnericami in zaveznicami v sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem storila vse, da bodo storilci odgovarjali za grozljive zločine," so sporočili.
Zelenski nagovoril Varnostni svet ZN: Svet lahko zdaj vidi, kaj so storili v Buči
05. 04. 2022 06.28
V svetu še vedno močno odmeva poboj več kot 300 civilistov v kijevskem predmestju Buča. Ruski veleposlanik pri Združenih narodov Vasilij Nebenzija trdi, da so poročila o tem le provokacija Ukrajine, dokaze pa da bo predstavil Varnostnemu svetu "takoj, ko bo to mogoče". Priložnost ima sicer že na tokratnem zasedanju Združenih narodov. Zasedanja se je prek videoklica udeležil tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki je nagovoril navzoče ter opisal "pošastna dejanja" ruskih sil, ki jih je razkril umik vojske iz Buče. "Opravka imamo z državo, ki veto v Varnostnem svetu spreminja v pravico do smrti," je opozoril. ZN je postavil pred izbiro - izključitev Rusije ali razpustitev.
Zorčič v luči vojne v Ukrajini opozoril na 'krhko stabilnost' Zahodnega Balkana
29. 03. 2022 11.50
Drugi in sklepni dan konference predsednikov parlamentov članic EU, ki jih na Brdu pri Kranju gosti Slovenija, je posvečen razpravi o EU kot poroku stabilnosti, varnosti in blaginje v regiji in širše. Sodelujoči so izpostavili pomen širitve EU, tudi v luči dogajanja v Ukrajini.
Predsedniki parlamentov članic EU: ruska okupacija Ukrajine in pomen širitve Unije
28. 03. 2022 20.11
Ukrajinsko-ruski konflikt je bil osrednja tema konference predsednikov parlamentov članic EU. To je sklepno dejanja slovenskega predsedstva svetu EU, ki se ga je skupaj udeležilo 39 predstavnikov parlamentov 30 držav. Dotaknili so se tudi pomena širitve EU.
ANALIZA PRVI DEL: Kako bi politične stranke reševale največje izzive časa?
28. 03. 2022 06.00
Pred prvim velikim predvolilnim soočenjem predsednikov največjih političnih strank, ki je na sporedu nocoj ob 20. uri na POP TV, objavljamo poglobljeno analizo volilnih programov. Kakšne ukrepe bi sprejeli, da nas prihodnjo zimo ne bo zeblo in bodo police še vedno založene s hrano? Si bodo mladi lahko privoščili lastno stanovanje? Danes je stanje še slabše kot pred štirimi leti. Kaj pa zunanja politika? Večina strank je zvezi Nato denimo še vedno naklonjena.
Britanska veleposlanica v Sloveniji o sankcijah zoper Rusijo
26. 03. 2022 07.00
Potem ko so Ukrajini pomagali z izdatno vojaško in humanitarno pomočjo, pa Združeno kraljestvo napoveduje sveženj dodatnih 65 sankcij zoper banke, industrijo in poslovno elito, ki napaja Putinov vojni stroj. O tem, kako naj evropske države, ne glede na članstvo v EU, pomagajo Ukrajini in sankcionirajo Rusijo, je za našo televizijo spregovorila britanska veleposlanica v Sloveniji.
Ruski napad na Ukrajino: med varnostnimi razmisleki in Putinovim šovinizmom
19. 03. 2022 07.00
Na Youtubu kroži posnetek kontroverznega predavanja, ki ga je imel leta 2015 na Univerzi v Chicagu slavni profesor mednarodnih odnosov John J. Mearsheimer. Naslov predavanja je "Why is Ukraine the West's Fault?" in v času mojega pisanja ima že več kot 20 milijonov ogledov. Mearsheimer, sicer eden najbolj slovitih zagovornikov raziskovalne paradigme, ki se v mednarodnih odnosih imenuje realizem (natančneje, napadalni realizem), v predavanju predlaga, da je zahod na tri načine vzročno – ne pa tudi moralno – odgovoren za Putinov prevzem Krima.
Mariupol postaja mesto duhov, v zračnem napadu na vojašnico na desetine mrtvih
18. 03. 2022 06.26
23. dan ruske invazije na Ukrajino. Država je vedno bolj opustošena in zapuščena. Svoje domove je zapustilo že več kot tri milijone prebivalcev. Zjutraj so se na zahodu znova oglasile sirene za nevarnost zračnega napada. O več eksplozijah so poročali iz Lvova, kjer naj bi ruske sile bombardirale vojaško skladišče, napadle pa so tudi kijevsko četrt Podil. V obleganem Mariupolu zmanjkuje zadnjih zalog vode in hrane, spopadi pa so že dosegli tudi središče mesta, ki se spreminja v mesto duhov. Po bombardiranju mariupolskega gledališča so iz zaklonišča rešili 103 osebe, a več kot 1300 jih je še vedno ujetih pod ruševinami. Po poročanju ukrajinskega poslanca v Odesi naj bi bilo v ruskem raketnem napadu na vojašnico v Mikolajevu mrtvih več deset ljudi.
Avstrijski kancler: BiH bi lahko imela blažje kriterije za vstop v EU
18. 03. 2022 15.18
Evropska unija ne bo zapustila Bosne in Hercegovine, je na današnjem obisku v Sarajevu sporočil avstrijski kancler Karl Nehammer. Izpostavil je pomembno vlogo BiH pri vprašanju varnosti unije in namignil, da bi BiH na poti v EU lahko imela nekoliko blažje kriterije.
Zelenski v nagovoru bundestagu: Vojna v Ukrajini je nov zid v Evropi
17. 03. 2022 18.53
Zelenski je dopoldne z videonagovorom članom nemškega bundestaga nadaljeval serijo nagovorov tujih parlamentov. Kot v ameriškem kongresu in britanski poslanski zbornici so ga tudi v bundestagu pozdravili s stoječimi ovacijami. V govoru je sicer vojno v svoji državi označil kot nov zid v Evropi in kritiziral Nemčijo. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je medtem poudaril, da še naprej podpirajo ukrajinske sile, ki ohranjajo pravico do samoobrambe, kar je zapisano tudi v temeljni listini Združenih narodov. Podobno je nadaljnjo podporo zagotovil tudi nemški kancler Olaf Scholz, a poudaril, da se Nato ne bo vmešal.
Nehammer: EU ne bo popolna brez držav Zahodnega Balkana
17. 03. 2022 18.20
Avstrija se bo zavzemala za čim hitrejši pristopni proces držav Zahodnega Balkana, je med obiskom v Beogradu dejal avstrijski kancler Karl Nehammer. Regije, ki je tako pomembna za Evropo, Evropska unija, ne sme prepustiti destabilizaciji in akterjem, kot je Rusija.
Janša po obisku Kijeva za BBC izpostavil pomen podpore Ukrajini
16. 03. 2022 22.55
Slovenski premier Janez Janša je v sredo zvečer v pogovoru za BBC World service med drugim poudaril, da je pomembno, da tudi drugi voditelji držav obiščejo Ukrajino in ji izkažejo podporo, ter da EU vrne predstavnika v Kijev. Po njegovih besedah so Ukrajini ponudili že veliko pomoči, težava pa je v tem, da vse ponudbe še niso bile izpolnjene. "Toda čas je bistvenega pomena. Zelo konkretno smo se pogovarjali o tem, kako povečati hitrost dostave," je pojasnil.
V novi bojni skupini Nata na Slovaškem naj bi bilo tudi do 200 slovenskih vojakov
16. 03. 2022 11.53
Slovaški parlament je odobril vzpostavitev nove bojne skupine zveze Nato na Slovaškem, v katero naj bi bilo vključenih 2100 vojakov. Slovenija bi lahko za to bojno enoto zagotovila do 200 vojakov, pa je dejal obrambni minister Matej Tonin, ki potuje v Bratislavo, kjer bosta s slovaškim kolegom Jaroslavom Nadom dorekla podrobnosti glede tega. Pred tem je vzpostavitev bojne skupine že potrdila slovaška vlada, o bojni skupini in številu slovenskih vojakov pa bo odločala tudi slovenska vlada. V oddaji 24UR ZVEČER je Tonin dejal, da bi bilo lahko slovenski vojaki napoteni v kratkem, slovaška stran pripravlja vse potrebno za namestitev: "Po do zdaj znanih informacijah naj bi bili napoteni aprila ali maja, vsekakor pa bi morala ta misija delovati do začetka poletja."
Janša, Morawiecki in Fiala so se iz Kijeva varno vrnili na Poljsko
16. 03. 2022 06.38
Trije evropski premierji so se v torek odpravili v Kijev, kjer so ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu izrekli podporo v vojni z Rusijo. Med njimi je tudi slovenski predsednik vlade Janez Janša, ki je po srečanju dejal, da se je za obisk odločil, saj se zaveda, kako se Ukrajinci počutijo v teh dneh. "Slovenija je bila v podobni situaciji pred tremi desetletji," je dejal. Poljski premier Mateusz Morawiecki se je ob tem Janši zahvalil, saj da je bil prav slovenski predsednik vlade pobudnik obiska. Delegacija se je medtem že varno vrnila nazaj na Poljsko, so sporočili s poljskega uradništva.