članstvo EU

Gruzija možnost začetka pristopnih pogajanj z EU preložila na leto 2028
28. 11. 2024 21.12
Gruzija ostaja zavezana cilju članstva v EU, vendar pa vprašanje pridružitve povezavi ne bo na dnevnem redu do leta 2028, je dejal gruzijski premier Irakli Kobahidze. V odzivu na poziv Evropskega parlamenta po uvedbi sankcij proti nekaterim gruzijskim politikom, vključno z njim, je Bruselj obtožil izsiljevanja.

'Zamrznjeni' Kordiš: Če se nas želijo znebiti, naj nas nesejo ven
27. 11. 2024 12.56
Svet stranke Levica je zamrznil članstvo poslancu Mihi Kordišu. Očitajo mu, da deluje razdiralno in javno napada stranko in njene funkcionarje. Koordinatorka sveta stranke Nataša Sukič pravi, da gre za preventivni in začasni ukrep do odločitve disciplinske komisije. Pojasnila je, da v tem trenutku torej ne gre za izključitev iz stranke. Kordiš, ki je okoli sebe zbral t.i. levo krilo stranke, pa Levici očita, da je sklep o zamrznitvi sprejela nedemokratično in mimo statuta, saj v njem ta ukrep ni predviden. Iz stranke in poslanske skupine sam "na noben način" ne bo sam izstopil, je zatrdil.

Zelenska: V Ukrajini skušamo obnavljati hitreje, kot lahko Rusija uničuje
19. 11. 2024 15.23
S soprogo predsednika Ukrajine, gospo Oleno Zelensko, in prvo podpredsednico ukrajinske vlade Julijo Sviridenko se je srečal tudi premier Golob. Ob začetku srečanja je premier provokacijo pred NUK označil za nesprejemljivo vedenje in izrazil globoko obžalovanje zaradi incidenta. Ukrajinski delegaciji je obljubil nadaljnjo pomoč naše države, prav tako pa je znova izrazil tudi podporo Ukrajini na njeni poti v EU in Nato. Zelenska se je nato udeležila zasedanja Svetovalnega odbora ITF, na katerem je v svojem nagovoru dejala, da so smrtonosni ruski napadi realnost ukrajinskega vsakdana, a da Ukrajina skuša obnavljati hitreje, kot lahko Rusija uničuje. Sloveniji se je zahvalila za vso podporo, ki jo namenja njeni državi.

Marta Kos dobila zeleno luč parlamentarnega odbora
07. 11. 2024 06.20
Slovenska kandidatka za evropsko komisarko za širitev EU Marta Kos je po zaslišanju prejela zeleno luč odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve (Afet), so sporočili iz liberalne politične skupine Renew, ki ji pripada tudi Kosova. Kosova je na zaslišanju sicer izpostavila, da je večja in reformirana EU strateška nuja, pri širitvi na Zahodni Balkan je poudarila pomen sprave in regionalnega sodelovanja, podporo Ukrajini pa je označila za absolutno prednostno nalogo.

V Gruziji preiskava domnevnih volilnih nepravilnosti
30. 10. 2024 12.04
Gruzijsko tožilstvo je sprožilo preiskavo domnevnih nepravilnosti na sobotnih parlamentarnih volitvah, na katere so opozorili tudi mednarodni opazovalci. K preiskavi so v torek pozvali v EU, Parizu, Berlinu in pri zvezi Nato. Gruzijska opozicija ne priznava izidov volitev, na katerih je zmagala vladajoča stranka Gruzijske sanje.

Pozivi k preiskavi in protestom: 'Priče in žrtve ruske posebne operacije'
28. 10. 2024 06.20
Madžarski premier Viktor Orban, čigar država trenutno predseduje Svetu EU, na današnjem obisku v Gruziji ne predstavlja povezave, pravi visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Pojasnil je, da rotirajoče predsedstvo Svetu EU namreč nima zunanjepolitičnih pristojnosti. Bruselj je medtem pozval k neodvisni preiskavi domnevnih volilnih nepravilnosti, opozicija pa že načrtuje demonstracije.

Tanja Fajon: Ni še čas, da Ukrajina vstopi v Nato
26. 10. 2024 10.26
Kandidatka za evropsko komisarko iz Slovenije Marta Kos bo na zaslišanju v Evropskem parlamentu uspešna, je v intervjuju napovedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Prepričana je, da lahko Slovenija na področju širitve EU stori zelo veliko, glede vstopa Ukrajine v Nato pa je poudarila, da ji je pot sicer odprta, a da še ni čas za to.

Von der Leynova: Srbija spada v Evropsko unijo
25. 10. 2024 17.02
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Beogradu izrazila prepričanje, da Srbija spada v Evropsko unijo, o čemer da pričajo tako njena dejanja kot dosedanji napredek. Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je zagotovil, da Beograd ne bo spreminjal svoje zunanje politike, a da bodo obenem nadaljevali evropsko pot.

Šarec bo stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Črno goro
24. 10. 2024 12.33
Politična skupina liberalcev v Evropskem parlamentu (Renew), ki ji je v usklajevanjih med političnimi skupinami pripadlo mesto stalnega poročevalca Evropskega parlamenta za Črno goro, je na ta položaj potrdila evroposlanca Marjana Šarca (Renew/Svoboda). Ob imenovanju je Šarec izpostavil, da je pristop Črne gore k EU strateškega pomena.

Vučić Putinu: Srbija ne bo uvedla nobenih sankcij proti Rusiji
20. 10. 2024 15.46
Ob 80. obletnici osvoboditve Beograda, ki je prinesla konec nacistične okupacije, je v srbski prestolnici potekala slovesnost, ob tej priložnosti pa se je Vučić po telefonu pogovarjal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta imela "dolg, odprt in vsebinski pogovor".

Kongres NSi Toninu podelil še četrti mandat na čelu stranke
19. 10. 2024 07.31
Kongres NSi je dosedanjemu predsedniku Mateju Toninu z 235 glasovi za podelil še en dvoletni mandat na čelu NSi. Glasovnice je oddalo 274 članov, 39 je bilo neveljavnih. Vnovična izvolitev ni presenečenje, Tonin namreč pri prizadevanjih za nov mandat tudi tokrat ni imel izzivalca.

Poplavljene, zasute, premaknjene hiše, konji in tudi nekaj ljubezni
12. 10. 2024 20.10
Najprej Bosna, nato še Florida. Le nemo smo lahko spremljali uničujočo moč narave. Med tem so se prav tako pred našimi očmi naprej odvijale drugačne katastrofe: v Ukrajini, Libanonu, Gazi. Pestro je bilo dogajanje na slovenskem političnem parketu, med drugim (ne)pričakovan odhod. Športni navdušenci so tokrat zaman stiskali pesti za naše nogometaše, jih je pa razveselil Anže Kopitar. Nekatere srečneže pa tudi severni sij.

Zelenski: Vojna v Ukrajini bi se lahko končala do prihodnjega leta
09. 10. 2024 07.43
Evropska unija mora združiti celotno celino, vse demokratične države, vključno z vašimi državami, je udeležencem vrha Ukrajina-Jugovzhodna Evropa v Dubrovniku dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ocenil je, da bi se vojna v Ukrajini lahko končala do prihodnjega leta, in poudaril, da je za mir ključno članstvo Ukrajine v Natu in EU.

Odbor ZN: Izrael resno krši pravice otrok
19. 09. 2024 17.43
Generalna skupščina ZN je v sredo sprejela novo resolucijo, s katero zahteva konec izraelske okupacije palestinskih ozemelj. Medtem izraelsko obleganje Gaze traja že 349 dni, v novih zračnih napadih je bilo v zadnjih 24 urah ubitih več kot 30 Palestincev, med njimi tudi približno devet otrok. Odbor Združenih narodov je Izrael obtožil hudih kršitev Konvencije o otrokovih pravicah na okupiranih palestinskih ozemljih. V Madridu pa je španski premier Sanchez prvič po priznanju Palestine gostil palestinskega predsednika Abasa, voditelja sta govorila o dogajanju na Bližnjem vzhodu in pozvala k umiritvi razmer. Španija pa je dobila tudi prvega veleposlanika Palestine v tej evropski državi.

Kosovi resor za širitev, von der Leynova v DZ poslala pismo s pomisleki o Veselu
17. 09. 2024 08.07
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Strasbourgu predstavila novo sestavo Evropske komisije, kandidate mora sicer zaslišati še Evropski parlament. Ugibanj, kaj se bo zgodilo s slovensko izbranko ter kako bo von der Leynova izpeljala predstavitev, je torej konec. Marti Kos je namreč dodelila resor za širitev, a ob tem dodala, da postopek potrditve njene kandidature v Sloveniji še poteka. Predsednik vlade Robert Golob je slednje označil za slovensko zgodbo o uspehu. Ursula von der Leyen pa je potrdila tudi, da je Francu Brezniku poslala želeno pismo, v katerem je premierju izrazila pomisleke o Tomažu Veselu. Breznik je v odgovor za sredo sklical sejo pristojnega odbora.

Putin ne bi prišel niti, če bi ga vabili trikrat na dan
04. 09. 2024 14.11
Vroče septembrsko sonce, ki se je odločilo, da je še vedno poletje, je neusmiljeno žgalo skozi temne suknjiče in kravate ter črne karoserije diplomatskega voznega parka, ki so napolnili okolico Blejskega jezera. Vroče so bile tudi razprave, Vladimir Putin je dal 'absoluten in nepovraten' pospešek širitvi EU, a niti po 20 letih na Balkanu še vedno ni kakšnega posebnega napredka. Dejstvo, da bo za mizo sedela tudi izraelska političarka, je nekatere tako razburilo, da so pozivali k bojkotu in protestom. "Nismo razdeljeni zato, ker nimamo nič skupnega, ampak zato, ker se bojimo pogovarjati," so naši sogovorniki, ki si želijo kot sredstvo za reševanje nesoglasij uveljaviti dialog, v teh dneh drug za drugim priznavali, da je svet postal resnično zapleten.

'Vsakdo, ki ga ne skrbi, da ima sovražnik jedrsko orožje, ne razmišlja trezno'
04. 09. 2024 08.56
"Soočamo se z dolgoročno strateško tekmo z Rusijo," pravi pomočnik generalnega sekretarja Nata za obrambno politiko in načrtovanje Angus Lapsley. Zato ni presenetljivo, da zavezništvo trenutno prav Rusiji namenja največ pozornosti, čeprav ne manjka niti drugih izzivov. "Razumeti moramo, da nas Rusija vsakodnevno izziva s hojo po robu vojne in ta pritisk le še narašča. Dezinformacije, sabotaže, usmrtitve, agresivna špijonaža; na to se moramo odzivati. Prav tako jim moramo dati jasno vedeti, da jih bomo ustavili na Natovih mejah, če bi se kdaj odločili, da nas vojaško izzovejo. Jasno pa mora biti tudi, da jo bodo slabo odnesli, če pride do tega."

'V EU ostajajo določene skrbi na področjih neodvisnosti pravosodja in javnih medijev'
24. 07. 2024 12.08
EU je bolje pripravljena za odzivanje na izzive na področju vladavine prava, je ob objavi petega letnega poročila o stanju vladavine prava v uniji ocenila Evropska komisija. Ugotavlja sicer, da na področju neodvisnosti sodstva ostajajo določene sistemske skrbi, v več članicah pa skrbi ostajajo tudi v povezavi z neodvisnostjo javnih medijev.

EU bo prvič doslej zagotovila sredstva albanskim oboroženim silam
15. 07. 2024 14.28
Države članice EU so sprejele ukrep, s katerim bo unija v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF) prvič doslej zagotovila sredstva za krepitev operativne učinkovitosti albanskih oboroženih sil v višini 13 milijonov evrov, so sporočili iz Bruslja.

Psihoterapija: 'S trenutnim predlogom zakona bodo prikrajšanji najranljivejši'
10. 07. 2024 12.03
Več psihoterapevtskih združenj in drugih organizacij opozarja na škodljivosti predloga zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti. Na novinarski konferenci so zato predlagali rešitve, ki so po njihovih besedah v prvi vrsti boljše za ljudi, stroko in javni zdravstveni sistem. Predvsem so poudarili, da psihoterapija ne bi smela biti ločena na klinično in neklinično, da bi bilo treba poskrbeti za različne poti izobraževanja in dobro premisliti, kdo in kako bo reguliral delo psihoterapevtov. Odzvali sta se tudi velika slovenska humanitarka Anita Ogulin ter Slovenka leta in strokovnjakinja za socialno varnost Ana Petrič in poudarili, da so potrebe po psihoterapevtih velike. "S trenutnim predlogom zakona bodo za dragoceno pomoč prikrajšanji prav najranljivejši," je poudarila Ogulinova.

Michel po sprejetju resolucije o genocidu v Jasenovcu odpovedal obisk v Črni gori
01. 07. 2024 11.52
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je odpovedal torkov obisk v Črni gori in se bo s črnogorskim predsednikom Jakovom Milatovićem namesto tega sestal v Bruslju. Odpoved njegovega obiska prihaja po petkovem sprejetju črnogorske resolucije o genocidu v Jasenovcu, na katero se je Hrvaška ostro odzvala, v Srbiji pa so jo medtem pozdravili.

Zgodovinski trenutek, a državi čaka še veliko dela
25. 06. 2024 12.53
Ukrajina in Moldavija sta danes nekaj več kot dve leti po vložitvi prošnje za članstvo v EU tudi uradno začeli pristopna pogajanja. V Kijevu in Bruslju poudarjajo, da gre za zgodovinski trenutek, obenem pa se vrstijo tudi opozorila, da državi čaka še veliko dela. V Kijevu in Kišinjovu so na to pripravljeni.

Podpisan sporazum, ki bo Slovenijo 'katapultiral' še dlje v vesolje
18. 06. 2024 18.51
Predsednik vlade Robert Golob in generalni direktor Evropske vesoljske agencije Josef Aschbacher sta podpisala sporazum, na podlagi katerega bo Slovenija postala polnopravna članica te vesoljske agencije. "Zdaj se pravo delo šele začenja," je ob tem dejal slovenski premier, ki se veseli, da bodo lahko opravljali koristno delo, "ne le za Slovenijo ali Eso, temveč za celotno človeštvo". Slovenija bo sicer uradna polnopravna članica agencije postala po izteku veljavnega pridružitvenega sporazuma 1. januarja 2025.

EU pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo začenja 25. junija
15. 06. 2024 08.26
Veleposlaniki držav članic EU so se dogovorili o pogajalskih okvirjih za pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo, ki se bodo začela 25. junija, je sporočilo belgijsko predsedstvo. Odločitev morajo sicer uradno potrditi še ministri EU na srečanju prihodnji teden, na Nizozemskem pa mora soglasje dati tudi parlament.

821 najbolj nevarnih kriminalnih mrež. S čim se ukvarjajo Slovenci?
14. 06. 2024 15.42
Organiziran kriminal je vseprisoten in predstavlja veliko grožnjo za varnost Evropske unije, opozarjajo pri Europolu. A od kod so glavni akterji kriminalnih mrež? To so se spraševali, ko so pripravljali podrobno analizo. Identificirali so 821 najbolj grozečih kriminalnih mrež, kar naj bi okrepilo razumevanje izziva in pomagalo pri pregonu.

Dobili smo najmlajšo slovensko evroposlanko, kdo vse ji bo delal družbo?
10. 06. 2024 07.14
Slovenci so na evropskih volitvah v Bruselj poslali devet poslancev. Največ, štiri, bo prispevala stranka SDS. S preferenčnim glasom se je z zadnjega mesta na listi v Evropski parlament uvrstila tudi 28-letna Zala Tomašič. V poslanske klopi odhajajo še Branko Grims, Milan Zver, Romana Tomc, Vladimir Prebilič, Irena Joveva, Marjan Šarec, Matjaž Nemec in Matej Tonin.

Zakaj slovenski evroposlanci v Bruslju nimajo vpliva?
06. 06. 2024 06.00
705 evropskim poslancem, med njimi osmim slovenskim, se v prihodnjih dneh izteče petletni mandat v Bruslju. 27 držav članic bo v novem sklicu izvolilo 720 novih, na račun dodatnih 15 jih bo Slovenija odslej imela devet. Kakšna pa je dejanska moč slovenskih evroposlancev v Bruslju? Na lestvici najvplivnejših imen s seznama aktualne osmerice ni. Pa so nekateri vseeno pomembno prispevali na posameznih področjih. Preberite, kaj je slovenska izbrana vrsta v Bruslju sploh počela in kdo sta poslanca, ki poleg politike služita še drugje.

Slovenija zaradi blokade volitev na pogovor poklicala odpravnico poslov BiH v Sloveniji
04. 06. 2024 08.09
Vlada BiH v ponedeljek znova ni dosegla potrebnega konsenza, ki bi omogočil, da bi državljani Slovenije, pa tudi Poljske in Romunije, na evropskih volitvah 9. junija lahko glasovali na veleposlaništvih svojih držav. Svet ministrov predloga na prvem glasovanju prejšnji teden ni podprl, ker so mu nasprotovali ministri iz Republike Srbske. Blokada je nesprejemljiva, je zadevo komentirala zunanja ministrica Tanja Fajon. Dodala je, da je ministrstvo danes na pogovor poklicalo začasno odpravnico poslov BiH v Sloveniji in ji izrazilo protest. Za glasovanje na evropskih volitvah in posvetovalnih referendumih na veleposlaništvu v Sarajevu je služba Državne volilne komisije (DVK) doslej dobila vloge 13 slovenskih volivcev, je povedal direktor službe Igor Zorčič. Izrazil je upanje, da bodo zanje našli rešitev, potem ko vlada BiH ni dovolila izvedbe glasovanja na veleposlaništvu.

Ministrstvo: Politizacija izvedbe evropskih volitev je nesprejemljiva
30. 05. 2024 14.52
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve se je odzvalo na odločitev vlade BiH, ki ni odobrila, da bi državljani Slovenije, Poljske in Romunije na evropskih volitvah lahko glasovali na veleposlaništvih svojih držav. Kot poudarjajo, je politizacija vprašanja izvedbe evropskih volitev s strani države, ki je nedavno dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj za članstvo v EU, nesprejemljiva.

'Da bi prijeli kriminalce, moramo slediti denarju'
18. 05. 2024 08.19
Prepričana je, da naši domovi postajajo nevarnejši od naših ulic, saj se kriminal seli na splet. Pa tudi, da moraš, ko sprožiš preiskavo, slediti denarju in ga vzeti kriminalcem, saj bodo v nasprotnem primeru nadaljevali s svojim poslom. Kriminalne združbe so iznajdljive, hitro prilagodljive in ne poznajo meja, a tudi mi v njihovem pregonu postajamo vse boljši, je za 24ur.com povedala izvršna direktorica Europola Catherine De Bolle. Razkrila nam je največje dosežke svojega mandata in tudi izzive, s katerimi se agencija trenutno sooča.