človekov
Obletnica prvega dotika Marsa
26. 11. 2001 00.00
Sovjetska samodejna vesoljska sonda Mars 2 je pred 30 leti, 27. novembra 1971, kot prvi človekov predmet dosegla Mars.
Homeopatija
15. 09. 2001 00.00
Homeopatija je metoda zdravljenja, stara več kot 200 let. Homeopatski princip pomeni zdravljenja istega z istim, to je s sredstvom, ki izzove ista bolezenska znamenja. Za razliko od ortodoksne medicine, ki zdravi z različnim, torej s sredstvom, ki bolezenska znamenja odstranjuje.
Francozi so veliki ljubitelji psov
31. 01. 2001 00.00
Osem Francozov od desetih meni, da je pes najboljši človekov prijatelj, vendar pa obenem izražajo zaskrbljenost zaradi nevarnih pasem psov in potepuških psov, je pokazala javnomnenjska raziskava francoskega inštituta SOFRES.
Izključitev zaradi televizije
22. 10. 2000 00.00
Šolske oblasti v Toledu, ameriški zvezni državi Ohio, so izključile brata in sestro, ki sta večkrat zapustila razred, češ da jima vera prepoveduje gledanje televizije. V njunem razredu so namreč začeli spremljati televizijska poročila.
Ebola v Nemčiji
05. 08. 1999 08.43
V Nemčiji vlada preplah zaradi možnosti pojava smrtonosnega virusa ebola. Dva moška, ki sta se v nedeljo vrnila s potovanja po zahodni Afriki, so namreč zaradi suma okužbe z virusom dali v karanteno. Pristojni nemški organi sporočajo, da ni razloga za paniko. Zdravniki so vse osebe, ki so prišle v stik z okuženima, že pregledali in bodo tudi v prihodnje pod strogim zdravniškim nadzorom.
Veliko kave povzroča stres
13. 03. 1999 09.39
Veliko kave povzroča dolgotrajen stres in zvišan krvni pritisk ter škoduje srcu, so ugotovili strokovnjaki iz Severne Karoline. Ljudje, ki vsako jutro spijejo štiri do pet skodelic kave, imajo zvišan krvni pritisk, njihov organizem pa ves dan proizvaja več hormonov, povezanih s stresom - adrenalina in noradrenalina. Ta učinek se podaljša tudi čez noč, zato se človekov organizem obnaša tako, kot da je nenehno v stresni situaciji. Številne preiskave so pokazale povezanost stresa in srčnega napada. Stalna povečana proizvodnja adrenalina in noradrenalina v telesu lahko namreč poškoduje srce. Organizem ni zmožen prenašati dolgotrajne stresne situacije, saj je ta poseben odziv organizma rezerviran le za težke situacije, ko se mora odzvati hitro in učinkovito.
Knjižni teden v Celju
01. 03. 1999 11.40
V Celju so danes odprli tretji knjižni teden, letno srečanje slovenskih založnikov in ustvarjalcev z bralci in ljubitelji knjige. Trajal bo do 6. marca. Po odprtju sejma se je v bralnem klubu v Centru Interspar začela strokovna razprava o knjigi in branju.
Marca knjižni teden v Celju
27. 01. 1999 11.01
V Celju bo od 1. do 6. marca že tretjič knjižni teden, letno srečanje slovenskih založnikov in ustvarjalcev z bralci in ljubitelji knjige.
Hiša v zraku na ljubljanskem gradu
26. 05. 1998 16.31
Na ljubljanskem gradu bo od 27. maja do 8. junija na ogled predstava Hiša v zraku režiserja Gabriela E. Hernandeza, ki je prišel v Slovenijo kot asistent režije Enriqueja Vargasa v predstavi Preročišča, s katero je njegova skupina gostovala na festivalu Exodus pred dvema letoma.
Voyager 1 odslej rekordno daleč od Zemlje
17. 02. 1998 19.00
Drevi, približno ob 23.10 po srednjeevropskem času bo ameriška samodejna sonda Voyager 1 glede na razdaljo od Zemlje prehitela ameriško samodejno sondo Pioneer 10 in postala najbolj oddaljen predmet, ki ga je izdelal človek. Voyager 1 je zdaj oddaljen od Zemlje 10,4 milijarde km in se giblje s hitrostjo 17,4 km/s. Četrt stoletja je bil Pioneer 10 človekov najbolj oddaljeni predmet, zdaj pa prevzema "štafetno palico" Voyager 1. Sondi se oddaljujeta od Sonca v skoraj nasprotnih smereh in sta zdaj blizu 70-krat dlje od našega dnevnega svetila kot Zemlja. Na tej razdalji sije Sonce 5.000-krat šibkeje kot na Zemlji. Zato se sondi gibljeta skozi zelo hladno okolje. Toda zahvaljujoč radioizotopskim toplotno-električnim generatorjem (RTG) sondi tudi na tako veliki razdalji še vedno delujeta. V pasadenskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v Kaliforniji pravijo, da je že samo dejstvo, da Voyager 1 še vedno pošilja podatke pomemben tehniški dosežek.