črnogorski
Cariniki ZRJ na črnogorskih mejah
15. 02. 2001 00.00
Po neuradnih podatkih naj bi se jugoslovanski cariniki v prihodnjih desetih dneh vrnili na pet črnogorskih mejnih prehodov na meji te republike s Hrvaško, Albanijo in BiH. Že od 12. februarja pa so na administrativni meji Srbije s Kosovom in Črno goro nadzorne točke, na katerih bo ocarinjeno vse blago tujega porekla, prihodek od carin pa bo šel v proračun ZRJ. S tem naj bi cariniki preprečili tihotapljenje in sivo ekonomijo.
Kmalu pogajanja o Prevlaki
15. 02. 2001 00.00
Zvezni zunanji minister ZRJ Goran Svilanović je ocenil, da so odnosi med ZRJ in Hrvaško boljši, kot pa so bili. Tako se bodo lahko kmalu začeli pogovori o "celoti meja" med državama, pri tem bi Prevlaka bila le eno od vprašanj. Svilanović je ocenil, da je bil lanski črnogorski predlog o Prevlaki dober in da bi ga kazalo upoštevati. Do pogovorov naj bi prišlo čimprej. Enako je tudi glede sukcesije, pri kateri se po Svilanovićem mnenju pozablja dejstvo, da morajo države naslednice med seboj deliti tudi probleme, ki so pri tem nastale in skušati razlike obrniti v prednosti, ki jih prinašajo dobrososedski odnosi. Po Svilanovićevem mnenju je ena od zavor pri izboljšanju odnosev s Hrvaško tudi vprašanje aretacij obtoženih za vojne zločine, predvsem "vukovarske trojice". Svilanović je dejal, da nihče ne zanika zločinov, vendar pa obstaja v javnosti več pogledov in več dejstev o posameznih dogodkih. Zavzel se je za akcijo, v kateri bi se povedala resnica o zločinih posameznih Srbov, o zločinih posameznih Hrvatov, ali zločinih posameznih tretjih strani. To naj bi po njegovem bila naloga "komisije za resnico".
Črnogorski gledališčniki v Sloveniji
15. 02. 2001 00.00
Črnogorsko narodno gledališče (Crnogorsko narodno pozorište) iz Podgorice 
Carla del Ponte odhaja v Črno goro
14. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga Carla Del Ponte naj bi danes prispela v Podgorico, kjer se bo srečala s črnogorskimi oblastmi in jim izročila tiralice za črnogorske državljane, obsojene vojnih zločinov. Na začetku obiska danes popoldne se bo Del Pontejeva srečala s črnogorskim premierom Filipom Vujanovićem in notranjim ministrom Vukašinom Marasom, jutri pa naj bi se srečala tudi s predsednikom Milom Djukanovićem. Črnogorski zakoni ne nasprotujejo izročitvi haaškemu sodišču oseb, ki so na seznamu vojnih zločincev, je poudaril podpredsednik črnogorske vlade Dragiša Buzan. Na seznamu naj bi bili trije Črnogorci, ki naj bi sodelovali v obstreljevanju Dubrovnika leta 1991, je poročal radio B-92.
Batić kritiziral Žižića - Hombach opozarja
12. 02. 2001 00.00
Srbski minister za pravosodje Vladan Batić je kritiziral izjavo jugoslovanskega premiera Zorana Žižića, ki je dejal, da ZR Jugoslavija Mednarodnemu sodišču Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu ne bo izročila nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Črna gora proti carinskemu nadzoru na administrativni meji
12. 02. 2001 00.00
Črna gora je danes izrazila nasprotovanje carinskemu nadzoru na administrativni meji s Srbijo. Jugoslovanski cariniki so namreč danes začeli z nadzorom na mejnih točkah med Srbijo ter Črno goro in Kosovom. Ta "politični" ukrep spominja na ravnanje režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta izjavil črnogorski minister za trgovino Ramo Bralić.
Neenotno glede izročitve Miloševića
11. 02. 2001 00.00
Jugoslovansko vodstvo nima enotnega stališča o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je dejal, da dokler bo on predsednik vlade, Miloševića ne bodo izročili Haagu. Enakega mnenja je po besedah Žižića tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Mnenju jugoslovanskega predsednika države in vlade pa oporeka srbski pravosodni minister Vladan Batić. Ta je dejal, da Žižić ne bo odločal o izročitvi Miloševića, saj je v pripravi zakon, ki bo urejal sodelovanje s haaškim sodiščem in s tem tudi vprašanje izročitve nekdanjega predsednika ZRJ.
Evropa in ZDA si ne želita neodvisne Črne gore
07. 02. 2001 00.00
Noben evropski ali ameriški politik si ne želi, da bi Črna gora zapustila jugoslovansko federacijo in postala neodvisna država, je danes v Parizu zatrdil francoski zunanji minister Hubert Vedrine. "Kakor mi je znano, evropski in ameriški politiki ne podpirajo morebitne odcepitve Črne gore, menim pa, da ji tudi njene sosede niso naklonjene," je še dejal Vedrine.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Priprava obtožnice proti Miloševiću
02. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je na srečanju z novim ameriškim zunanjim ministrom Colinom Powellom v Washingtonu dejal, da Srbija pripravlja obtožnico proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Pojasnil je, da trenutno v Srbiji ustanavljajo nova sodišča in imenujejo javne tožilce, ta proces pa bo predvidoma končan v roku desetih dni do dveh mesecev.
Odstop Bulatovića
31. 01. 2001 00.00
Predsednik Socialistične ljudske stranke (SNP) in nekdanji premier ZRJ Momir Bulatović je odstopil z vodilnega položaja največje črnogorske opozicijske stranke, je poročal Radio Indeks, ki se sklicuje na vire SNP. Črnogorski in beograjski mediji so te dni namigovali, da bo Bulatović odstopil oziroma da bo zamenjan, vendar je po statutu za take kadrovske zamenjave pristojen le kongres stranke.
Zborovanje v Podgorici
28. 01. 2001 00.00
Včeraj se je sedem tisoč pristašev udeležilo zborovanja na glavnem trgu v Podgorici. Zborovanje je pripravila liberalna aliansa Črne gore, vendar naj ne bi šlo za strankarsko zborovanje ampak zborovanje vseh ljudi, ki si želijo neodvisno in mednarodno priznano Črno goro. Na zborovanju je najprej govoril vodja Liberalne alianse Miodrag Živković. Na zborovanju ni prišlo do incidentov, razen, ko so zapeli pesem posvečeno Črni gori, ko so iz nekaj deset pušk izstrelili vse naboje. Črnogorski liberalci so zahtevali, da črnogorske oblasti razpišejo referendum z jasnim vprašanjem in obljubo, da bodo rezultate spoštovali. Liberalcem se je pridružila številna skupina javnih osebnosti, politikov, novinarje, univerzitetnih profesorjev, pisateljev in umetnikov. Po besedah govorcev lahko neodvisnost Črne Gore dosežejo z odprtostjo in vabilom vsem političnim nasprotnikom in z močno koalicijo za svobodno in demokratično Črno goro, ki vključuje stranke DPS, Liberalno alianso, Social-demokratsko stranko in vse nevladne organizacije, zveze, skupine in državljane, ki so za samostojnost. Vodja Liberalne alianse Miodrag Živković je pozval predsednika Mila 195144ukanovića, da čimprej konča strategijo aktivnega čakanja, ker s tem zmanjšuje možnosti za samostojnost Črne gore.
Del Pontejeva februarja v Črni gori
26. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte bo 15. in 16. februarja obiskala Črno goro, se je izvedelo iz krogov blizu tožilke. Del Pontejeva se bo ob tej priložnosti srečala s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovićem in premierom Filipom Vujanovićem. Črna gora že več kot leto dni sodeluje s haaškim sodiščem, še navaja vir.
Djukanović za referendum o neodvisnosti
25. 01. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanovič je danes v Podgorici napovedal, da bo referendum o neodvisnosti Črne gore razpisal po parlamentarnih volitvah v tej jugoslovanski republiki, ki so napovedane za 22. april. Po referendumu naj bi nato predčasno volili tudi novega črnogorskega predsednika, je še dodal 195144ukanović.
Zasedanje skupščine Srbije
22. 01. 2001 00.00
Predsednik srbske skupščine je z veliko večino glasov postal kandidat Demokratične opozicije Srbije (DOS) iz vrst Demokratske stranke Srbije Dragan Maršičanin. Zanj je glasovalo 222 od 245 navzočih poslancev, le nekaj manj glasov podpore pa so dobili trije kandidati DOS za podpredsednike parlamenta, in sicer Gordana Čomić iz Demokratske stranke, Nataša Mičić iz Državljanske zveze Srbije in Rodoljub Šabić iz Socialdemokratske stranke. Četrti Maršičaninov namestnik je Ljubiša Marović iz vrst opozicijske Socialistične stranke Srbije, ki je dobil 143 glasov, Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja pa je ostala brez podpredsedniškega položaja, saj je za njenega kandidata Dragana Markovića Palma glasovalo le 17 poslancev.
Razhajanja med ZRJ in Črno goro
18. 01. 2001 00.00
Vojislav Koštunica, Milo 195144ukanović in Zoran 195144inđić so se včeraj v Palači federacije pogovarjali o preureditvi odnosov v zvezni državi. Predsednika ZRJ in Črne gore in mandatar za sestavo nove srbske vlade so se sestali za zaprtimi vrati. Zoran 195144inđić je po več kot dveurnem srečanju dejal, da so razhajanja med Podgorico in Beogradom glede prihodnosti ZRJ velike. Po njegovih besedah je pomembno, da se dialog nadaljuje, da bo rešitev, ki bo sprejeta, demokratična in da bo upoštevala zelo veliko nestabilnost območja. Po njegovih napovedih naj bi se srbsko-črnogorski dialog o tem vprašanju nadaljeval po sestavi nove srbske vlade in po odločitvi o predčasnih volitvah v Črni gori, ki naj bi bila sprejeta v prihodnjih desetih dneh. Srečanje je bilo napovedano že za nedeljo zvečer, vendar je bil zaradi tehničnih razlogov preložen.
195144ukanović v Zagrebu
16. 01. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović se je v Zagrebu na neuradnem srečanju sešel s hrvaškim premierom Ivico Račanom in predsednikom sabora Zlatkom Tomčićem. Kot so potrdili na hrvaški vladi, je Tomčić za črnogorskega sogovornika pripravil neuradno kosilo, ki se ga je udeležil tudi premier Račan. Govorili so o odnosih med Hrvaško in Črno goro ter o aktualnih vprašanjih na območju. 195144ukanović se bo drevi neuradno srečal tudi s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem.
Izredne volitve v Črni gori?
05. 01. 2001 00.00
Podgoriške Vijesti v današnji izdaji poročajo, da je predsedstvo Demokratske stranke socialistov na četrtkovem zasedanju obravnavalo možnost, da bi črnogorski predsednik Milo 195144ukanović že ta mesec razpustil republiško skupščino in razpisal izredne parlamentarne volitve, ki bi jih izvedli v drugi polovici marca. V tem primeru bi referendum o neodvisnosti republike izvedli ob koncu maja.
Djukanović želi mednarodno priznanje
27. 12. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo Djukanović si želi mednarodnega priznanja neodvisnosti Črne gore. Črna gora in Srbija bi morale biti neodvisni in oblikovati "ohlapno zvezo", je dejal Djukanović za državno televizijo v Podgorici. Nova zveza držav naj bi bila oblikovana podobno kot zveza Rusije in Belorusije.
Žižić za sodelovanje Črne gore
17. 12. 2000 00.00
Predsednik jugoslovanske vlade Zoran Žižić je naročil guvernerju Narodne banke Jugoslavije Mlađanu Dinkiću, naj na prihodnje sestanke guvernerjev centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik povabi tudi predstavnika centralne banke Črne gore. Premier Žižić je povedal, da je zvezna vlada prejšnji teden oblikovala komisijo za nasledstvo nekdanje SFRJ, v sestavi katere morajo biti tudi predstavniki Črne gore. Tak sklep je po Žižićevih besedah v skladu s sodelovanjem in delovnimi stiki, ki jih ima njegov kabinet s črnogorsko vlado.
Črnogorski jezik v ustavi?
11. 12. 2000 00.00
Predsednik odbora za jezik črnogorskega PEN centra Vojislav Nikćević je napovedal, da bo komisija izvedencev že kmalu ponudila vladi Črne gore listino o kodifikaciji črnogorskega jezika in njegovem priznanju kot uradnega jezika, kar bi bilo napisano tudi v novi ustavi te republike, pišejo beograjski časniki.
Črnogorci vedno bolj za odcepitev
03. 12. 2000 00.00
Črnogorci so vedno bolj naklonjeni ideji o neodvisnosti Črne Gore. Časnik Danas piše, da se je v nedavni raziskavi javnega mnenja 52 odstotkov prebivalcev Črne gore izreklo za odcepitev od ZRJ. Za neodvisnost republike se najbolj zavzemajo mladi črnogorski intelektualci. Tudi v Demokratski stranki socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila Djukanovića nenehno narašča število zagovornikov neodvisne Črne gore. Januarja je neodvisnost republike podpiralo približno 66 odstotkov članov DPS, oktobra pa 78 odstotkov.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
Nadaljuje se vrh SEP
25. 11. 2000 00.00
V Budimpešti se nadaljuje vrh predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle. Na plenarnem zasedanju bodo premieri govorili o vprašanjih, ki zadevajo SEP, med drugim o vključevanju članic organizacije v Evropsko unijo in zvezo NATO, Paktu stabilnosti za JV Evropo in krepitvi gospodarskega sodelovanja. V članstvo SEP naj bi sprejeli tudi sprejeli ZRJ. V Budimpešto sta prišla tudi črnogorski predsednik Milo Djukanović in jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović.
Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.
195144ukanović pozval k priznanju Črne gore kot države
24. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je danes na vrhu Evropske unije in držav zahodnega Balkana v Zagrebu mednarodno skupnost pozval, naj Črno goro prizna kot državo. Kot je dejal, se črnogorsko vodstvo zavzema za ločeno mednarodno priznanje Črne gore in Srbije, Pogorica pa je pripravljena sprejeti oblikovanje nekakšne povezave teh dveh držav.
Vrh EU-Balkan v Zagrebu
23. 11. 2000 00.00
V Zagreb so že prispeli udeleženci jutrišnjega vrha držav EU in zahodnega Balkana, ki bo potekalo v hrvaški prestolnici. Med prvimi sta v Zagreb prispela posebni koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach, makedonski predsednik Boris Trajkovski, pozno popoldne pa tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Vrha se udeležujejo tudi francoski predsednik Jacques Chirac, evropski komisar za zunanje zadeve Christopher Patten, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch, civilni upravitelj Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner ter britanski premier Tony Blair. Nekateri udeleženci naj bi po navedbah pripravljalnega odbora v hrvaško prestolnico prispeli jutri zjutraj neposredno pred začetkom vrha. Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da se bosta vrha EU in držav zahodnega Balkana, ki se bo začel v petek v hrvaški prestolnici, med drugim udeležila tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović se bo po prihodu v Zagreb za zaprtimi vrati sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Kot je po odprtju novinarskega centra zagrebškega vrha povedal Picula, je v odnosih med ZRJ in Hrvaško preveč problemov, da bi srečanja med predstavniki obeh držav lahko bila vljudnostne narave, in ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje s Svilanovićem resno.
Črnogorski gledališčniki v Sloveniji
23. 11. 2000 00.00
V ponedeljek, 27. novembra, ob 20. uri se bodo na velikem odru Slovenskega mladinskega gledališča predstavili črnogorski gledališčniki s svojevrstno inscenacijo večnega mita Antigone pod naslovom Antigona v New Yorku. V Ljubljani bo gostovala ena letošnjih najbolj odmevnih predstav, postavljenih na srbskih in črnogorskih odrih. Igro je napisal sloviti poljski pisatelj Janusz Glowacki, ki jo je njegov prav tako slavni rojak, gledališki teoretik Jan Kott postavil ob bok Mrožkovim Emigrantom. Tragikomedija o Antigoni - s podnaslovom Antigona se je obesila v parku na Tompkins Squareu - kot novodobni slehernici je kot festivalska produkcija doživela premiero na festivalu Mesto-gledališče (Grad-Teatar) v Budvi letos julija. Zrežiral jo je znan jugoslovanski režiser Boro Drašković. V Antigoni v New Yorku nastopajo velika igralska imena: Voja Brajović, Milica Mihajlović, Branimir Popović in drugi.
195144ukanović ponovil željo po neodvisnosti
21. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je na današnjem zasedanju Parlamentarne skupščine zveze NATO v Berlinu znova potrdil, da Črna gora nima druge možnosti, kot da izvede referendum o svoji prihodnosti, če Srbija ne bo privolila v preučitev odnosov med republikama. Črna gora si želi neodvisnost, vendar pa bodo njene meje s Srbijo odprte, je dodal. "Ne bomo uvedli ne viz ne potnih listov, vsi potenciali Črne gore bodo na razpolago srbskemu prebivalstvu," je poudaril.
Kučan in 195144ukanović zadovoljna
15. 11. 2000 00.00
Predsednika Slovenije in Črne gore, Milan Kučan in Milo